Prvega stika s K4 ne pozabiš nikoli. Mi, gimnazijci s Štajerskega, smo o Štirki veliko poslušali od malce starejših kolegov, ki so gimnazijske klopi že zamenjali za študentsko življenje v Ljubljani. Nekje okoli 1998 je moralo biti, ko je naš bend iz Rogaške Slatine dobil povabilo za koncert v Ljubljani. "Oktagon se vrača!" je pisalo na dizajnersko dovršenem letaku modre barve. Hudomušen slogan, glede na to, da sem bil s svojimi 16 leti ravno v povprečju starosti celotnega benda.
Še preden se je naš kombi ustavil na Kersnikovi, sem skozi okno na polepljenih zidovih ugledal plakat za koncert enega od mojih najljubših grunge bendov. Planil sem ven, plakat previdno odlepil, zvil in spravil na varno. Naslednji dan, ko sem ga doma pritrdil na steno, sem rahlo razočaran ugotovil, da v Štirki pač ne bodo nastopili Alice in Chains, temveč bend, ki preigrava njihove priredbe. A nič ne de. Občutek, da sem pred K4 sunil plakat, se mi je zdel frajerski. Kmalu za tem sem v K4 še nekajkrat igral z drugimi bendi. Rokenrol se je počasi že umikal iz klubskega programa, zame pa je Štirka postala znova aktualna mnogo let pozneje, ko sem ugotovil, da muzika ni nujno slaba, če v njej ne nažigajo kitare.
Vsega je kriv Disko FV
Na dan mladosti leta 1989 je K4 uradno odprl svoja vrata. A zgodovina je v resnici še dosti daljša. Leta 1984 se je v kletne prostore Centra za interesno dejavnost mladih na Kersnikovi 4 preselila skupina FV 112/15. Gledališka skupina je ustvarjala prostor za kreativno izražanje kulturne, spolne in družbene drugačnosti, iz njenih smernic pa so vzniknile številni legendarni kolektivi, kot so Borgesia, Laibach in Videosex. Leta 1981 so FV-jevci v študentskem naselju Rožne doline ustanovili Disko FV, ki se je nato pred prihodom na Kersnikovo nekajkrat selil. Tudi na Kersnikovi so ostali zgolj eno sezono, a prostoru so vtisnili zgodovinski pečat, ki so mu oblikovalci programa v Štirki sledili tudi v nadaljevanju.
Temelji jugoslovanskega undergrounda
Leta 1989 je žezlo programskega vodje K4 prevzel Jure Potokar, legendarni glasbeni poznavalec in avtor najbolj sočnih prevodov glasbenih biografij pri nas. Drzen alternativni klubski program, ki se ni oziral na zakonitosti tedanjega mainstreama in množične zabave, je K4 kmalu postavil za enega temeljev jugoslovanskega undergrounda, vanj pa so začeli zahajati mladi iz celotne nekdanje skupne države. V K4 so se zgodili tudi prvi koraki elektronske glasbe pri nas. Aldo Ivančič, ki ga poznamo tudi kot vodjo kultne Borhesie, je v Štirko še za časa Diska FV prinesel prve elektronske plošče, ki jih je nabavljal v Londonu. Z elektronskimi klubskimi večeri, ki jih je imenoval Technodrom in Raveland, je pozneje tlakoval pot številnim didžejem, ki so se kalili v Štirki in jih danes poznamo kot osrednja imena slovenske elektronike. Tudi Umku.
Kreativen prostor za drugačnost
V Štirki so svobodo do izraza našle številne urbane subkulture in druge interesne skupine. Hardcorovci, punkerji, elektronkarji, hiphoperji, performerji pa tudi zagovorniki pravic LGBT. Ravno slednji so mnogo prispevali h kultnemu statusu Štirke. Znameniti roza večeri, ki so v Štirki potekali že od leta 1984, so bili eden najbolj prepoznavnih simbolov Štirkine odprtosti in klub jih s ponosom organizira še dandanes. Enkrat mesečno se odvijejo tradicionalni Roza klubski večeri, ob tem pa tudi posebni dogodki, kot sta Rozavizija in Slovenia's Next Best Drag Show.
Štirka danes
Kdor spremlja klubsko sceno po svetu, mora priznati, da je skoraj neverjetno, da se je K4 kot klubu v centru Ljubljane uspelo obdržati tako dolgo. Številni elektronski klubi prihajajo navzkriž z okoliškimi stanovalci, se zapirajo ali selijo drugam. Seveda se je tudi Štirka morala ves čas boriti za svoj obstoj, težave pa so obstajale predvsem na ravni boja z obstoječimi strukturami iz vrst lastnikov prostora kluba. Danes za programom kluba stoji Podtalno društvo za razvoj urbane kulture, ki tradicijo kluba uspešno povezuje s sodobnimi tokovi elektronske glasbe. V klubu se kalijo številni domači didžeji, redno pa ga obiskujejo tudi uveljavljeni iz tujine, ki ostajajo zvesti nekomercialnim elektronskim muzikam.
V sodelovanju z ekipo Stiropor so v Ljubljano pripeljali tudi znameniti Boiler Room, ki je prek spleta svetovni javnosti predstavil ustvarjalnost domačih didžejev .čunfe, Žige Murka, SunnySuna, Borke, Lavke, Christiana Kroupe in kolektiva Niplodok.
22. novembra so bile v Zagrebu pod okriljem vodilne regionalne spletne strani za elektronsko glasbo Klubskascena.hr, revije Mixmag Adria in Radia 101 podeljene stanovske nagrade za največje dosežke na področju elektronske glasbe v širši regiji. Nagrada za najboljši regionalni klub je pripadla K4. To je le uvodna potrditev za praznovanje tridesetletnice kluba, ki bo potekala vse do maja 2019.
Decembra lahko ujamete nastope Romana Fuegela (14. december), Urugvajca Omarja (24. december) in ta hip izjemno vročega in aktualnega Skee Maska (29. december).
Štirka, čestitke in še na mnogo let!
Naslovna fotografija: Bernarda Conić
