Kaj bi najraje predvajali svojemu najljubšemu hlebčku sira? Ali obratno, kateremu siru bi najbolje sedla vaša najljubša muzika? S temi dilemami se trenutno ukvarjajo v deželi, kjer ima med drugim sedež tudi Evropska organizacija za jedrske raziskave. Medtem ko si v Cernu še vedno pulijo lase z vprašanjem, le kaj za vraga se je zgodilo v tistem nepredstavljivo kratkem času, ko je nastalo vesolje, se znanstveniki v Bernu lotevajo precej drugačnih vprašanj. V stilu: “le kaj bi danes predvajali našemu ljubemu sirčku, da bo lepše zorel”? Dobre rezultate bojda kažejo siri, ki jim predvajajo kultne Led Zeppelin.
Obstaja razlaga, ki napeljuje, da vendarle ni vse iz trte zvito. Pa ne zato, ker so sirarji iz hrvaških Velikih Zdencev že pred mnogo desetletji svojo pikantno različico topljenega sira povezali z divjim madžarski čardašem. Za bakterije gre. Sicer je težko verjeti, da bi imele bakterije ušesa, ampak tudi mi kdaj glasbo začutimo skozi telo, kajne?
Zapriseženci pravijo, da bas ni dovolj na glas, če ga ne začutiš v želodcu. Ob vlagi in temperaturi tudi bakterije z encimi pomembno vplivajo na okus sira v času njegovega zorenja. Da zvočni valovi res vplivajo na trdne delce, lahko verjamemo sonokemiji. Gre za vedo, ki se ukvarja z raziskovanjem vplivov zvočnih valov oziroma ultrazvoka na kemijske spremembe.
No, znanstveniki se gotovo ne bodo zadovoljili zgolj z ugotovitvijo, da zvok vpliva na obnašanje bakterij v siru, še posebej v primeru švicarskega ementalca in njegovih lukenj, skozi katere gotovo močno odmeva. Poskušali bodo ugotoviti, katera muzika je za posamezno vrsto sira najboljša, kako glasna in udarna mora biti ter ali nemara utrujenim sirčkom ob večerih ne paše kaj bolj umirjenega in nežnega. Na Led Zeppelin lahko vsekakor počasi pozabijo. Tukaj so njihovi nasledniki iz Michigana, bodoči vitezi švicarskega sira, Greta Van Fleet!
Hej, Kiszka brothers - say cheese!
Fotografije: Profimedia
