O tem, kako daleč gre lahko zdaj že skorajda razvpita preprostost v svetu evrovizijskega šova, kjer se uspeh meri samo še v presežkih, smo povprašali v. d. urednika glasbenega programa na Valu 202, Žigo Klančarja.
V letošnjem polfinalu je bilo videti kar nekaj nastopov, ki bi jih lahko šteli za ekstremistične dosežke v smislu koreografije – Avstralija je recimo s svojim nastopom dobesedno premagovala gravitacijo. Se nam samo zdi, ali iz leta v leto koreografski formati postajajo vse bolj skrajni?
Mislim, da je to le vtis, vsako leto se najde kdo, ki igra na karto šoka. Lordi so celo zmagali!
Katere tri evrovizijske pesmi pa so po tvojem mnenju v zadnjih 5 letih dosegle visok glasbeni standard?
Najprej mi na misel prideta Blanche in Salvador Sobral, za naslednjo pa bi moral še nekaj let dlje v preteklost do nizozemskih The Common Linnets. Te tri odstopajo, ker so antievrovizijske, ne igrajo na karto glamurja in bleščic ter instant glasbe, so tudi bližje mojemu glasbenemu okusu.
Poglejva zdaj naša dva finalista. Številni nastop Gašperja in Zale označujejo za nekakšen antiperformans. Kako sam dojemaš njuno pojavnost na odru?
Glede na to, da ju kar dobro poznam, lahko potrdim, da taka pač sta. Svoje introvertiranosti ne skrivata, nimata stikala, s katerim bi preklopila na odrska nastopača. Vsak dan bolj ugotavljata, da sta se znašla v svetu, ki jima je tuj, zato tudi dajeta izjave, ki so za koga sporne, povesta pa vedno to, kar si mislita.
Kaj pa sama pesem?
Pesem sama pa igra na čustva in je nadaljevanje tega, kar počneta, kar smo dobili na prejšnjih treh singlih.
Letos si tudi udeleženec v slovenski evrovizijski žiriji, ki bo svoje točke poslala v Tel Aviv. Ste kot žirija več ali manj enotni ali so si mnenja in okusi različni?
Večinoma smo si kar enotni, predvsem pri skladbah, za katere menimo, da spadajo na vrh, in tistih najslabših, nekaj manjših odstopanj pa vseeno je, smo pač različne osebnosti z različnim odnosom do glasbe.
V finalu nas čaka še par novih nastopov, pa vseeno - katera država je tvoj letošnji favorit?
Od do zdaj slišanega so mi najbliže Čehi, torej zmagali ne bodo, ker se zmagovalna skladba redko poklopi z mojimi željami, po stavnicah bi bilo kaj drugega od Nizozemske ali Švedske presenečenje.
Eno izmed temeljnih pravil Eurosonga je petje v živo. Kljub temu lahko pri nastopih v živo kar nekajkrat slišimo, da jo izvajalec ali izvajalka nekoliko udari mimo. Kako to, da se kljub intenzivnim vajam to še vedno dogaja?
Številni izvajalci se na takem odru pojavijo prvič, in ko gre zares, so živčki in napetost vkljub vajam močno prisotni. Tega se preprosto ne da zvaditi, veliko je odvisno od značaja nastopajočega.
In še zadnje vprašanje: bi si upal napovedati okvirno uvrstitev naše pesmi v finalu?
Pričakujem ju nekje v sredini, deseterica bi bila ogromen uspeh.
Naslovna fotografija: Profimedia
