Pretresljiva miniserija Chernobyl razkriva številne naravne, družbene in politične grozote, ki so se zgodile v le nekaj dneh v ukrajinskem mestu Pripjat pred tridesetimi leti. Nadvse gledana in kritiško hvaljena serija, ki je iz spomina privlekla številne rane in mnoga pozabljena dejstva, že pušča različne posledice.
Turističnim agencijam, ki radovednežem omogočajo obisk tega mesta duhov, se povečuje promet. Putin in Kremelj pa zmajujeta z glavo. Po njunem mnenju serija meče slabo luč na Rusijo in njeno predhodnico Sovjetsko zvezo. Zato menda pripravljajo že svojo različico ekranizirane zgodbe, ki bo ključen del odgovornosti prevalila na – koga drugega le – Američane.
Niso le grozljiva dejstva in prizori tisto, kar je številne gledalce prikovalo pred zaslon med serijo, ki trenutno na IMDB beleži najvišjo oceno izmed vseh serij. Pomemben element temačnosti, suspenza in slutnje apokalipse dodaja glasba.
HBO je skladateljsko pero zaupal islandski komponistki in violončelistki Huntur Guðnadóttir. Širši javnosti manj znana glasbena umetnica, ki je sicer glasbo pisala že za film Sicario 2: Dan brez pravil, se je v preteklosti proslavila s sodelovanji s kultnima zasedbama Animal Collective in Sunn O))), ki veliko ustvarjata z zvoki iz okolja. Prav ti zvoki so primarno izrazno orodje Huntur Guðnadóttir in prav ti zvoki so igrali ključno vlogo pri komponiranju glasbe za Chernobyl.
Najbrž ni treba več kot sešteti ena in ena ter ugotoviti, da serija Chernobyl ni bila posneta v že davno zapuščenem, razpadlem in izropanem Pripjatu ter tamkajšnji jedrski razvalini Černobil. Posneta je bila v Litvi, v jedrski elektrarni Ignalina v bližini litvanskega glavnega mesta Vilna. V Vilni so bili posneti tudi prizori pripjatskih prigod. Huntur Guðnadóttir se je, kot je značilno za islandske glasbenike, kot sta Björk in Jónsi iz zasedbe Sigur Rós, odločila glasbo za serijo napisati v čim bolj tesnem in pristnem stiku z okolico, ki nesrečno černobilsko zgodbo določajo.
S sodelavci je Ignalino obiskala, še preden je vanjo prispela filmska ekipa, in udarila prvo klapo. Z visoko občutljivimi mikrofoni so posneli sleherni šum, pok in škrip, ki ga oddaja elektrarna ter delavci v njej. Ti posnetki so bili nato ob uporabi sodobne studijske tehnologije pretvorjeni v ključne glasbene gradnike za osupljivo zvočno sliko, ki izjemno pomembno dodaja h končnim občutjem, ki jih ob gledanju pretresljivih prizorov doživlja gledalec.
Prvoosebni izkušnji Huntur Guðnadóttir lahko prisluhnete na podcastu On Score, objavljenem na Youtubu:
Zdaj so torej na vrsti Rusi in njihovo videnje černobilske katastrofe. Si predstavljate, da glasbo v tem primeru napiše Edvard Artemjev? Gre za avtorja izjemnih muzik, vključenih v filme ruskega režiserja Andreja Tarkovskega, najbrž največjega mojstra znanstvenofantastičnih sag, ki odkrivajo dejanja človeštva in njihovo prihodnost na tem svetu.
Težka bo, gospod je že konkretno zakoračil v žlahtno življenjsko obdobje, a bil do 2016 kot skladatelj filmske glasbe še vedno zelo aktiven. Držimo pesti!
Fotografije: Profimedia
