Zlati časi – potratni časi
Izpušni plini seveda še zdaleč niso edini škodljivci našemu okolju. Za nosilce zvoka se porabljajo nezamisljive količine plastike. Ameriška glasbena industrija je v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja na vrhuncu svoje proizvodnje vinilk porabila skoraj 60 milijonov kilogramov plastike na leto.
Deset let pozneje, ko so se vinilke v veliki meri umaknile kasetam, je številka rahlo padla, a še vedno obstala pri nezaslišanih 55 milijonih kilogramov na leto. S pojavom CD-jev je številka ponovno poskočila. V letu 2000 je poraba plastike za nosilce zvoka v ZDA znova znašala slabih 60 milijonov kilogramov. S pojavom pretakanja glasbe se je poraba plastike drastično znižala in leta 2016 so Američani beležili le še 8 milijonov ton za nosilce zvoka porabljene plastike.
Je pretakanje glasbe z različnih multimedijev (streaming) – okoljska rešitev?
Je to torej rešitev, ki ni le povečala dostopnosti glasbe uporabnikom, temveč tudi znatno popravila statistike onesnaževanja glasbene industrije? Niti ne. Z uporabo ekvivalenta za izračun emisij toplogrednih plinov (GHGs) sta produkcija plastike in poraba električne energije v ZDA za proizvodnjo nosilcev zvoka leta 1977 znašali 308 milijonov GHGs, leta 1988 skoraj 300 milijonov GHGs in leta 2000 celo več kot 340 milijonov GHGs. Tri leta pozneje, ko so v splošno uporabo vstopili digitalni albumi v formatu MP3, pa se je ocena gibala celo med 440 in 770 milijoni GHGs. Še vedno je govora zgolj o statistiki ZDA.
Natančnejše ocene iz obdobja 'streaminga' sicer še niso znane, strokovnjaki pa ocenjujejo, da so številke še bistveno večje. Procesiranje in shranjevanje ogromnih količin pretočne glasbe, ki je dosegljiva prek spleta, zahteva izjemno veliko električne energije. S porastom pretočnosti glasbe na svetovni ravni pa se te številke iz dneva v dan povečujejo.
Glasbeni festivali
Tri četrtine vse škode, ki jo okolju neposredno in posredno povzroča glasbena industrija, pa je vezane na koncertne dogodke. Ne le že omenjeni izpušni plini, ki jih povzroča transport glasbenikov in občinstva, temveč predvsem obilna poraba plastike na festivalih in koncertih.
Če ste koncertno prizorišče kdaj zapustili med zadnjimi, ste bržkone zgroženo opazovali tla, prekrita z morjem odvrženih plastičnih kozarcev. Pa ne gre le za kozarce in drugo embalažo, ki pripomore, da na koncertnih niste žejni in lačni. Tukaj so tudi plastične festivalske zapestnice, pelerine, šotori in druga plastična krama, ki je neizogibni del večine festivalov in drugih glasbenih dogodkov. Številni glasbeni festivali se odvijajo na lokacijah, kjer ni mogoča neposredna oskrba z električno energijo, ampak v ta namen uporabljajo dizelske agregate. Samo v Evropi glasbeni festivali za gorivo porabijo okoli pol milijarde evrov na leto.
Primeri dobrih praks tudi pri nas
Mnogi okoljsko zavedni glasbeni festivali sprožajo iniciative in iščejo rešitve.
Med vodilnimi je sloviti angleški Glastonbury. Festival, ki ga vsako leto obišče okoli 200 tisoč ljudi, že vrsto leto izvaja kampanje ter postavlja pravila, ki poskušajo kar se da zmanjšati škodo, ki v okolju nastaja na račun festivala. Obiskovalce pozivajo k uporabi javnih prevozov, ne dovoljujejo zavrženih šotorov za enkratno uporabo na prizorišču ter vestno skrbijo za ločevanje odpadkov in uporabo recikliranih materialov. Leta 2014 je bilo reciklirane več kot polovica na Glastonburyju porabljene plastike, za proizvodnjo elektrike pa uporabljajo solarne in vetrne generatorje električne energije.
Zgleden primer dobre prakse predstavlja tudi tolminski festival Metaldays. Od leta 2016 na festivalu ni več plastike, ampak so vsi materiali za enkratno uporabo biološko razgradljivi. Uvedli so celo biorazgradljive kline za šotore. Od letošnjega leta prepovedujejo uporabo generatorje na fosilno gradivo. Okoljevarstvene ambicije so del njihove razvojne vizije tudi v prihodnje. Od naslednjega leta na prizorišču ne bo več mogoče puščati šotorov, leto dni pozneje pa načrtujejo tudi odprtje festivalske trgovine brez embalaže.
Nagrada A Greener Festival
Prizadevanja Metadays niso ostala neopažena. Že leta 2016 so prejeli nagrado A Greener Festival Award, ki jo svetovna nevladna iniciativa A Greener Festival podeljuje festivalom, ki izkazujejo največjo skrb za okoljevarstvo. Če ste ekološko zavedni in vam ni dovolj, da za boljše okolje skrbite zgolj kot obiskovalci koncertnih dogodkov, se lahko iniciativi celo pridružite, opravite izpit ter postanete ocenjevalci festivalov, ki jih obiskujete.
Naslovna fotografija: Profimedia. Fotografije: PR-gradivo, Profimedia.
