Če nam poslušanje glasbe izboljša razpoloženje, potem mora najbrž imeti dobre učinke tudi na tista opravila, ki nam v osnovi niso najljubša. Glasba je super spremljevalec aktivnosti, ki nam vzamejo energijo in čas, a hkrati od nas ne zahtevajo pretiranega mentalnega napora. Brisanje prahu, kuhanje, sesanje in pranje avtomobila postane s slušalkami na ušesih bistveno lažje in znosneje. Kako pa je z učenjem? Mar poslušanje glasbe ob učenju res zaposli prevelik del naših možganov in zato zavira našo dojemljivost in sposobnost pomnjenja?

Mozartov efekt

Ste že slišali za teorijo Mozartovega efekta? Poslušanje Mozarta naj bi naredilo ljudi pametnejše. S številnimi testi so znanstveniki poskušali, raziskovalci pa potrditi misel, da naj bi poslušanje klasične glasbe stimuliralo naše male sive celice, da bi dosegli boljše rezultate na testih in boljšo sposobnost razmišljanja in razsojanja. Še posebej dober učinek naj bi imel Mozart za reševanje matematičnih nalog. 

Blurov efekt

Drugi znanstveniki pravijo, da nimajo samo Mozart in drugi velikani klasične glasbe teh zaslug. Dokazati namreč poskušajo, da ima poslušanje glasbe veliko vlogo pri rezultatih v šoli in študiju. To je povezano predvsem z dejstvom, da glasba izboljšuje naše razpoloženje. Ta teorija se je razvila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, med veliko ekspanzijo angleškega britpopa. Raziskave so pokazale, da so bili mladi poslušalci zasedbe Blur na testih uspešnejših od tistih, ki so prisegali na Mozarta. Preprosto zato, ker naj bi Blur poslušalcem omogočili več uživanja in boljše razpoloženje kot v primeru Mozarta. Ob boljšem razpoloženju smo drznejši, bolj zagnani in hitreje dosežemo 'tisto malo več'. 

Glasba kot motnja

Pod določenimi pogoji nas poslušanje glasbe vsekakor moti in zavira učinkovitost sočasnega učnega procesa. Med učenjem uporabljamo delovni spomin, kar pomeni, da v glavi sočasno operiramo z različnimi tipi informacij, jih povezujemo in primerjamo. Poslušanje glasbe, zlasti glasbe z vokalom, prinaša dodaten set informacij, ki naš delovni spomin obremenjuje in utruja, posledično pa zmanjšuje njegovo učinkovitost. 

Končna priporočila

Glasba je torej dobra za učenje, vsekakor pa je dobro upoštevati nekaj priporočil. Izberite glasbo, ki izboljšuje vaše razpoloženje, posezite po čim bolj instrumentalni glasbi, poskrbeti pa velja tudi, da vse skupaj ne bo preveč glasno. Če ne drugega, vam bodo po nekajurnem študiju hvaležna ušesa. Pa srečno na izpitih!