Mimogrede, letos decembra praznujemo 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Kdaj točno? Nihče ne ve! Ker ni čisto jasno, ali se je razvpiti nemški skladatelj rodil 15. ali 16. decembra. Zato bodo na TV-programu Mezzo Beethovnu posvetili kar ves teden, od 12. do 20. decembra. Takrat bodo prvič na televiziji predvajali komplet Beethovnovih 32 klavirskih sonat, ki jih je odigral nemški pianist in dirigent Daniel Barenboim. Dajte v opomnik, da ne bo potem #nisemvedel. Boljše glasbene podlage za učenje, meditacijo, introspekcijo ali čohljanje mačka ne boste našli. Pa še dobra je za vaše zdravje!
#1 Znižuje krvni tlak
Po prvih taktih se vam morda zdi, da opletanje z glavo na metalske verze izbranega nordijskega ansambla najučinkoviteje resetira srčne palpitacije, ki so se sprožile po sitnem dnevu v službi (ali na tisti neskončni konferenci prek Zooma), a pametnejši ljudje od nas, ki se smukajo po hodnikih univerze Oxford, pravijo, da to ne drži. Na naš krvni tlak najbolj ugodno vpliva klasična glasba.
Da bi to potrdili, so na omenjeni univerzi kup prostovoljcev zaprli v testne sobe in jim predvajali glasbo različnih žanrov – pop, rap, tehno, klasično glasbo in najbrž tudi jagodni izbor jodlarskih napevov iz švicarskih prelazov. Pri tem so prostovoljcem merili krvni pritisk, verjetno najprej preventivno, da komu ne odpove srce, ko se zavrtijo stari hiti 2 Unlimited, končni rezultati pa so pokazali, da klasična glasba zelo učinkovito znižuje krvni tlak.
Mimogrede, tehno, rap in pop ga v bistvu celo zvišujejo. Sploh zadnji album Taylor Swift.
#2 Izboljšuje spomin
Med študijem smo bili prepričani, da samo najbolj pretenciozni študentje – tisti, ki so bili ves čas zaviti v predolge šale in so med predavanji hrustali pol zrele hruške – med prebiranjem Wittgensteinovega filozofskega traktata poslušajo Bachove fuge. Ko bi le prej vedeli, da klasična glasba dejansko pomaga pri učenju!
Študija, ki so jo leta 2015 izvedli na univerzi Sapienza v Rimu, je razkrila povečanje aktivnosti možganskega valovanja, ki je neposredno povezano s spominom. Ko si boste tako morali naslednjič zapomniti kakšen govor ali prezentacijo, si v ozadju le spustite malo Mozarta ali Beethovna, da se bodo stvari lažje zapisovale v spomin.
#3 Proti depresiji in melanholiji
Če pogledamo resnobne in mrke obraze največjih ustvarjalcev klasične glasbe, si nikoli ne bi mislili, da njihove stvaritve pravzaprav odganjajo črne misli. A študija univerze v Mehiki pravi, da prav klasična glasba nadvse ugodno vpliva na lajšanje simptomov depresije in melanholije.
Ker v tem obdobju ne manjka razlogov za žalost in togoto, je torej zelo dobra novica, da lahko včasih za tolažbo namesto po mastnem krofu posežemo tudi po popoldanski meditativni seansi s klasično glasbo.
#4 Za boljši spanec
Poskusili ste že vse – šteli ste ovce, pa je pri petmestnih cifrah postalo tečno, pili ste tople napitke, pa vas je potem samo tiščalo na stranišče, in poslušali ste deseturne posnetke parjenja kitov, a ste se še vedno vso noč premetavali po postelji in preklinjali svojo kilavo produkcijo spalnih hormonov.
Naslednjo nespečo noč raje poskusite s klasično glasbo. Študije so že večkrat pokazale, da lahko klasična glasba zelo učinkovito pomaga pri preganjanju nespečnosti in obenem tudi izboljša kakovost samega spanca. Za optimalne rezultate se priporoča poslušanje 45 minut pred spanjem.
#5 Za občutek sreče
Ojej, ste slabe volje, ker so vam ponovno pred nosom razprodali Playstation 5? Vas popolnoma razumemo, tudi mi smo še v čakalni vrsti. Če običajne metode preganjanja slabe volje – sprehod z zaščitno masko, izpopolnjevanje seznama želja na Steamu ali gledanje Parksand Recreation na programu Amazon Prime Video – ne delujejo več, obstaja še ena zelo učinkovita rešitev.
Poslušanje klasične glasbe namreč dokazano pospešuje izločanje dopamina, hormona, ki aktivira možganske centre nagrajevanja in užitka.
#6 Izboljšuje celo produktivnost
Nič ni bolj nadležno kot to, da nam produktivni zagon upade ravno takrat, ko nas čaka kopica dela, zadnji roki pa se že približujejo. Znanstveniki svetujejo, da si v takšnih trenutkih zavrtimo izbrani klasični koncert, in če so vse znanstvene hipoteze bile pravilno potrjene, se bo produktivnost izboljšala, še preden nas doleti prvi violinski solo.
Klasična glasba pa menda pomaga tudi pri ponavljajočih se nalogah, ki ob mehkobnem glasbenem božanju klasične glasbe postanejo prijetnejše. Za potrditev so znanstveniki z univerze v Marylandu vrteli klasično glasbo radiologom in na koncu ugotovili, da sta se posledično povečala njihova učinkovitost in točnost pri delu.
Naslovna fotografija: Profimedia
