Björk – Homogenic (1997)
Razlog: Če bi nas vprašali, kako uglasbiti severni sij in katerikoli temperaturni razpon med minus 10 in 20 stopinj Celzija, bi vam rekli Björk. Nekaj presunljivo hladnega je v zvočnem naboru te še danes nenavadne islandske pevke, ki s svojim vokalom vedno znova ustvarja neopisljive zmesi čustev.
Pesem, ki najbolj prevzame: Jóga.
Andy Stott – Luxury Problems (2012)
Razlog: Kako naj rečemo, zvok albuma je tako hrustljav kot tisti prvi večerni led, ki ga drobite pod skibuckami. Eterični vokali potem dodajo tisto obvezno nežnost, ki dela zimo kljub njeni neizprosnosti tako krhko.
Pesem, ki najbolj prevzame: Sleepless (če jo poslušate v postelji, se boste pozibavali).
Bon Iver – For Emma, Forever Ago (2007)
Razlog: Že naslovnica albuma sugerira, da boste s temi melodijami ubili katerikoli poletni piknik. V zimskem prevodu pa to pomeni, da boste zimske občutke z melodijami na tej plati samo okrepili. Dodajte še nekaj polen na ogenj in za teden dni ne boste hoteli zapustiti doma.
Pesem, ki najbolj prevzame: Skinny Love (ki nehote zanese v dremajočo zavest vprašanje: Kdo je avtor te pesmi, Bon Iver ali Birdy? Odgovor: nihče od njiju. Avtor je Justin Vernon.)
Songs: Ohia – Didn’t It Rain (2002)
Razlog: Akordi kitare so kot udobna topla vzmetnica, narejena izključno zato, da nas zaziba v popolno stanje hibernacije.
Pesem, ki najbolj prevzame: Two Blue Lights (ženski vokal je tako čuten, da ga nehote primerjamo z zvokom zapeljivih siren, ki so skorajda pogubile samega velikana grške tragedije Odiseja).
Foxing – Dealer (2015)
Razlog: Malce emo, ampak na dober način. Vzklikajoči, ponekod lomljivi vokal, ki ga potrpežljivo spremljajo zvoki klavirja, medtem ko kitare vsake toliko priletijo z leve kot nepričakovana snežna kepa. Čisto soliden album za mogoče malce bolj dinamično zimsko popoldne.
Pesem, ki najbolj prevzame: Indica – ker nostalgično spominjanje poletja izzove lahko samo neizprosna zima.
Naslovna fotografija: Profimedia
