Začetek sedemdesetih let so obeležile plošče, ki so dale slutiti, da se za glasbo obeta zelo razburljivo in pestro desetletje. Na piedestalu rokenrola so še vedno kraljevali kitarski bogovi, na pohodu pa so bili tudi novi glasbeni žanri, brez katerih bi premica razvoja popularne glasbe, kot jo poznamo danes, verjetno zavila povsem drugam.
Zgodovina lesketajočega glam rocka, vročega disca in gizdalinskega punka bi se morda razvijala povsem drugače, v ospredju bi bila morda čisto druga imena. Kdo ve, kaj bi se zgodilo s hiphopom, katerega obrisi so se začeli razvijati ravno ob koncu te markantne glasbene dekade.
Za vas smo izbrali deset albumov, ki jih lahko naročniki Deezerja na tem mestu poslušate v celoti. S poskusom, da vas spomnimo na najširšo paleto glasbenih žanrov, ki so tedaj kraljevali, smo izbrskali največje bisere, seveda pa ni mogoče spregledati dejstva, da največ ustvarjalcev še vedno zastopa vrste rokovske glasbe, ki nikoli ni bila močnejša kot v sedemdesetih.
David Bowie – Hunky Dory
Skice za svoj četrti studijski album je kameleonski glasbeni genij ustvaril pretežno ob klavirju in tako trši zvok predhodnika The Man Who Sold The World zamenjal z mehkobo, ki jo krasno upodablja skladba Life On Mars? Na plošči se Bowie pokloni trem svojim idolom, Andyju Warholu, Bobu Dylanu in Louju Reedu. Na tej plošči prvič sodeluje z glasbeniki, s katerimi bo v naslednjem koraku ustvaril nesmrtno odo svojemu najbolj znanemu alter egu Ziggyju Stardustu.
Joni Mitchell – Blue
Strtega srca se je hipijevska plavolasa grlica Joni Mitchell leta 1970 znašla na Kreti in zapisala prve melodije za album Blue. Pravkar se je bila razšla z Grahamom Nashem, članom znamenite zasedbe Crosby, Stills and Nash. Istega leta je sledila še burna romanca s kantavtorjem Jamesom Taylorjem, ki je prav tako dočakala klavrn konec. Kot je Joni obelodanila leta dni pozneje, se je ob snemanju Blue počutila ranljivo kot celofanski ovitek s škatlice cigaret. A z otožno Blue se je v zgodovino zapisala kot avtorica ene najboljših plošč vseh časov.
Marvin Gaye – What's Going On
Skozi šestdeseta se je Marvin Gaye proslavil kot eden največjih zvezd tedaj popularne produkcijske hiše Motown. What's Goin On je bila povsem druga zgodba. Protestniški album je obsodil posledice vojne v Vietnamu, policijsko nasilje ter naraščajoče težave ameriške mladine z drogami. Plošča je bila v prvem letu prodana v več kot dveh milijonih izvodov. V letu 2020 je s prvega mesta 500 najboljših plošč vseh časov po izboru revije Rolling Stone izrinila beatlovsko mojstrovino Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band.
Can – Tago Mago
Kljub velikanski prevladi vpliva anglosaksonske glasbe si zgodovine popularne glasbe ne moremo predstavljati brez Nemčije. Nemci so stvari vedno počeli drugače in krautrock je najboljši dokaz za to. Najbolj znana zasedba, ki je izšla iz tega okolja, je gotovo Kraftwerk. A zastavonoše krautrocka so Can. Zasedba, ki je v svojih vrstah združevala genialne glasbenike z ozadjem v free jazzu, avantgardni sodobni glasbi in kitarskem čudodelstvu, je ploščo Tago Mago posnela v najetem dvorcu v Kölnu. Skupino Can in album Tago Mago so kot svoje ključne glasbene vzore naštevali Sex Pistols, Jesus and Mary Chain in Radiohead.
Sly And The Family Stone – There's A Riot Goin' On
Pred snemanjem petega studijskega albuma prvakov ameriškega funka in psihedeličnega soula je šlo v tej družini vse narobe. Pevec in prvo ime skupine Sly Stone je bil izjemno težaven in je pogosto netil konflikte v zasedbi, vse to pa je bilo močno povezano s prekomerno rabo prepovedanih substanc. Ploščo je Sly posnel praktično sam. Veselo razpoloženje so zamenjali temačnejši toni, na plošči so bile uporabljane tudi prve ritem mašine in tehnike nasnemavanja, ki so pozneje postale zaščitni znak disco in elektronske glasbe. Delovni naslov plošče je bil Africa Talks to You, pred izidom pa je bila preimenovana v odgovor na Gayevo What's Going On, ki je izšla pol leta pred tem.
Funkadelic – Maggot Brain
Še ena funkovska klasika, ki je našla svoje mesto med nesmrtnimi. Legenda pravi, da je znamenita desetminutna kitarska uvertura nastala po naročilu vodje zasedbe Georgea Clintona, ki je kitaristu Eddieu Hazelu naročil, naj igra, kakor da bi pravkar izvedel, da mu je umrla mati. Hazelova kitara je tako postala zaščitni znak plošče, še posebej jokajoči efekt 'wah-wah', ki ga je pred tem vneto uporabljal že Hazelov veliki vzornik Jimi Hendix. Snemanje so spremljale tudi enormne količine zaužitega LSD-ja, zato ni čudno, da Maggot Brain prištevamo med najbolj znamenite psihedelične albume vseh časov.
Led Zeppelin – Led Zeppelin IV
Led Zeppelini so v sedemdeseta vstopili kot bogovi, ki so se po nebu prevažali s svojim zasebnim letalom, razbijali hotelske sobe in se na vsakem koraku predajali hedonističnemu razvratu. In vse to še pred nastankom njihove največje uspešnice Stairway to Heaven, ki jo je leta 1971 v svet ponesel album Led Zeppelin IV. Skupina si je pred snovanjem te prelomne plošče vzela malce predaha od vratolomnih turnej, si izposodila mobilni studio kolegov iz zasedbe Rolling Stones in se po inspiracijo umaknila na umirjeno angleško podeželje.
The Doors – L. A. Woman
Po mnenju številnih L.A. Woman predstavlja vrhunec ameriškega bluz rocka, vsekakor pa gre za ploščo, ki zaznamuje konec nekega obdobja. Tri mesece po njenem izidu je namreč preminul pevec zasedbe Jim Morrison, član znamenitega kluba 27, ki ga sestavljajo pri sedemindvajsetih letih umrli glasbeni zvezdniki, ob Morrisonu tudi Brian Jones, Jimi Hendrix, Janis Joplin, Kurt Cobain in Amy Winehouse. Z L.A. Woman so se The Doors umaknili od orkestralnega zvoka, ki je zaznamoval prejšnjo ploščo The Soft Parade in se vrnili k tistemu, kar so obvladovali najbolje – k bluzu. Nastale so skladbe, kot so L.A. Woman, Love Her Madly in Riders on the Storm.
John Lennon – Imagine
Imagine je druga samostojna plošča Johna Lennona, s katero je močno prilil na ogenj tistim poznavalcem, ki so Lennonu prištevali pečat največjega genija izmed članov skupine The Beatles. Med koproducenti plošče najdemo Lennonovo boljšo polovico in domnevno krivko za razpad The Beatles Yoko Ono ter pred kratkim preminulega Phila Spectorja, ki je od leta 2007 zaradi umora ždel za zapahi. Med sodelujočimi glasbeniki na plošči najdemo tudi 'tihega beatla' Georga Harrisona, z njim pa na svoj račun prihaja tista peščica poznavalcev, ki trdi, da je bil največji genij med beatli pravzaprav Harrison.
Janis Joplin – Pearl
Seznama seveda ni brez Janis Joplin. Plošča Pearl je izšla tri mesece po smrti te znamenite prenašalke tradicionalnega bluzovskega petja, ki ga je tako elegantno in prepričljivo spojila s podobo rock boginje in osrednje nosilke hipijevske generacije. Na plošči, pod katero se kot producent podpisuje Paul A. Rotchild, poznan tudi po delu z The Doors, najdemo Janisine največje uspešnice, kot sta Me and Bobby McGee in Mercedez Benz. Na plošči najdemo tudi instrumentalno Buried Alive in the Blues, ki je pevki zaradi nenadne smrti žal ni uspelo odpeti.
Naslovna fotografija: Profimedia
