Zakaj imamo Mobyja radi?

Ker je ob tem, da je dosegel status glasbene superzvezde, v prvi vrsti navaden smrtnik, ki na to povsem brez sramu opozarja in se rad na svoj račun tudi pošali. Kdor je čital njegovo avtobiografijo Porcelan, ve, da gre za odlično spisano zgodbo, ki jo lahko brez daljšega premišljevanja postavimo ob bok avtobiografijama Milesa Davisa ali Keitha Richardsa. Kar sta Miles in Keith za džez in rokenrol, to je Moby za elektroniko.

Kar druži Milesa, Keitha in Mobyja, je izjemno pretanjen občutek za pripovedovanje. Predvsem pa življenje, polno divjih prigod in nezgod. Ko prebirate te zgodbe, začne njihova glasba zveneti drugače. Zveza med glasbo in življenjem je v njihovem primeru tako močna in prežeta, da bi bila njihova glasba povsem drugačna, če bi drugače živeli. Z drugimi besedami in kančkom bibličnega priokusa: Miles, Keith in Moby so kot mučeniki, ki so svoje življenje žrtvovali v dobrobit svojega občinstva.

Življenje v dokumentarcu

28. maj je dan, ko je napovedana ekranizacija 30-letne kariere glasbenika, ki mu v rojstnem listu piše Richard Melville Hall, širšemu občestvu pa je poznan po vzdevku Moby. Mobyja je v svetovno glasbeno elito izstrelil album Play iz leta 1999, kar deset let pred tem pa se je kot 24-letni glasbeni nadobudnež preselil v New York. Ta je bil v devetdesetih prava urbana džungla, na ulicah je dobesedno tekel boj za preživetje.

Le kaj je tam pričakalo mladega, krhkega dečka lepih manir in krščanskih življenjskih nazorov? Hja, droge, seks in rokenrol, kaj pa. Moby je sicer rokenrol zamenjal za elektronske beate, a gre zgolj za preobleko. Elektronika je v devetdesetih postala rokenrol nove generacije in Moby eden od njenih glavnih prerokov. 

Prva Mobyjeva skladba, s katero je newyorško elektronsko podzemlje opozoril nase, je Go iz leta 1990. S kaset, ki jih je lastnoročno presnemaval in razpečeval naokoli, ni bilo mogoče razbrati, da gre za naslov skladbe. Tako so ga lep čas vsi klicali in poznali po imenu Moby Go.

Njegovo življenje so zaznamovali ekstremi

Od ateista do verskega blazneža. Od verskega blazneža nazaj v ateista. Potem pozneje do taoističnega-katoliško-agnostično-kvantnega mehanika, kot je svoj verski nazor označil v nekem intervjuju leta 2014. Od čistuna, ki noče seksati, ker je seks greh. Do seksualnega manijaka. Od sojinega mleka z okusom vanilje do prvokategornega alkoholizma. Mrtvo pijan je prespal alarm in zamudil na pogreb lastne mame. Prišel je prepozno, natreskan kot čep. Ob vseh teh ekstremih pa sta njegovo življenje zaznamovali dve stalnici, ključni točki in gonilni sili njegovega življenja. Brez njiju verjetno ne bi ostal živ. Glasba in veganstvo.

Danes Moby prebiva v Los Angelesu, kjer v svoji restavraciji peče veganske piškotke. No, trenutno je njegov Little Pine zaradi korone zaprt. Njegov vrat krasi velik tatu z napisom VEGAN FOR LIFE. Po 32 letih veganstva se mu ni zdelo, da bi lahko to odločitev kdaj obžaloval.

Snemanje dokumentarca, ki ga tako nestrpno pričakujemo, mu je vzelo štiri leta časa. Žmohten bo, kot so žmohtne Mobyjeve življenjske prigode. Čudaško duhovit, kot se spodobi za njegov nenavadni smisel za humor. Ter poln glasbe in aktivističnih stališč, usmerjenih predvsem v zaščito pravic živali in drugih pripadnikov ranljivih skupin, ki jih teptata človeški pohlep in nadutost. V dokumentarcu se pojavi še kopica zanimivih imen, s katerimi se je Moby srečal v življenju. Med njimi tudi kultni režiser David Lynch in glasbeno visočanstvo David Bowie.

Na isti dan kot dokumentarec bo Moby objavil še album Reprise, sestavljen iz orkestralnih priredb skladb iz njegove diskografije. Vokale so med drugimi prispevali Kris Kristofferson, Mark Lanegan in Jim James iz skupine My Morning Jacket.

Za odštevanje do premiere Mobyjevega dokumentarca si zarolajte plejlisto 100% Moby. Najdete jo tudi prek A1 Xplore Music by Deezer.

Naslovna fotografija: Profimedia