Rock nedelja
Se je zgodila na stadionu SoFi, ki ga je za kalifornijsko nadpovprečno svež večer napolnilo okoli 70.000 obiskovalcev. In ker govorimo o živečih legendah, je seveda občinstvo odražalo multigeneracijsko paleto vseh starostnih skupin, med katerimi smo seveda aplavdirali predvsem tistim klenim rockerjem, ki so jih na stadion pripeljali s hojcami in invalidskimi vozički. Pri tem se nam je povsem neupravičeno vrtela v glavi pesem Lennyja Kravitza Rock and Roll is Dead. Komad nam je odplaknil iz glave pogled na nekaj, čemur smo včasih rekli parter. Tam je bilo namreč skrbno postavljenih na stotine belih stolov.
Po 59-letih koncertiranja brez Charlija Wattsa
In s stolov, ki so bili tisti večer vredni okoli 1.300 eur na zadnjico, smo vstali prav vsi tisti hip, ko se je na orjaških LED zaslonih pokazal pred kratkim preminuli kultni bobnar Charlie Watts, na kar je sledil prvi komad Street Fighting Man.
Na meji naravnega fenomena
Se nam je zdelo, ko smo pozorno opazovali dogajanje na odru. Mick Jagger je star 78 let. Keith Richards 77, Ronnie Wood 74. In tu so, pred nami, na severnoameriški turneji No Filter, in priča smo takšni glasbeni, zvočni in scenski dovršenosti, da nam kočno postane jasno, zakaj so The Rolling Stones v skupnem seštevku eden, če ne pač največji rock n'roll band vseh časov. In ja, kolčni sklepi Micka Jaggerja se v bistvu delajo norca iz vseh starostnikov.
Dvakrat razprodani Los Angeles
Za dober koncert bomo tisti, ki še kar ne moremo skozi izključno digitalno posredovane izkušnje, naredili morda celo korak več. Protokol prihodov na tako velika prizorišča je skorajda vojaško voden: od obveznega potrdila o cepljenju ali prebolelosti na vhodu, do obvezne maske in skoraj do metra načrtovanih stojišč.
In čeprav je poplesavanje bolj kot ne omejeno na bodisi pregrešno drage stole, ali pa skrbno označene prostore za črto (kje so časi, ko smo s koncertov prihajali z znaki pretresa možganov, ker smo s čelom ustavili kak leteč buler?), lahko rečemo, da smo letom primerno prav kulturno džuskali na rock fenomenu, ki pa ga je smotrno uvrstiti na bucket listo, dokler je še čas.
Fotografije: M.G. za Mozaik
