Rihanna – We Found Love
Kdaj: Jeseni 2011 in potem ni bilo božične zabave, kjer ne bi vrteli tega udarnega štiklca. V bistvu je bilo še poletje 2012 popolnoma v znamenju te plesne poskočnice.
Plesna himna je dolgo ležala nekje na računalniških diskih škotskega DJ-genija Calvina Harrisa in je bila najprej ponujena Leoni Lewis in Nicole Scherzinger, a sta jo obe zavrnili. Rihanna je potem pobrala najboljši del in ustvarila pop zgodovino. Pesem je dobila tri mednarodne nagrade, med drugim dve MTV nagradi, ter grammyja za najboljši kratki video.
Lady Gaga – The Edge of Glory
Kdaj: Poleti 2011, ko se je Gaga ustrezno zasidrala v jedru osrednje glasbene scene in nam prav s tem komadom dala občutek, da tudi pop lahko še preseneti.
Vedno se nam je zdelo, da je The Edge of Glory tiste vrste pesem, ki spremlja prelomne trenutke v našem življenju. Ko recimo vemo, da obračamo smer, čeprav nam še ni znana končna destinacija. Zato smo si jo tako radi vrteli ob vseh športnih, mentalnih in psihičnih naporih. Potem pa smo ugotovili, da je nastala ob smrti njenega starega očeta in da Gaga s skladbo na nek način slavi življenje. Vendarle je nono Lady Gaga končal svoje življenje z odličnim končnim obračunom: 60 let trajajočim ljubečim zakonom, ljubeznijo do žene in cele družine. Smrt je imela katarzičen učinek tako na Gago, kot tudi na njenega očeta. In po kratki introspekciji je na svet privekala nova pesem.
Chris Brown feat. Benny Benassi – Beautiful People
Kdaj: Pomladi 2011 in priznamo, da nam stopala še danes začnejo trepetati, ko zaslišimo prepoznaven uvodni bit, ki vabi v nepozaben plesni šus. Ja, pozibavamo se že, ko samo mislimo na ta komad.
Tale pesem je lep čas divje švigala po zvočnem sistemu našega avtomobila in prav dobro se spomnimo, kako smo uživali v mehkem glasu Chrisa Browna na podlagi Benassijevih bitov, hkrati pa se spraševali, kako je možno, da nekdo tako fino poje in hkrati izvaja nasilje nad Rihanno? Saj vemo, da tudi stroka nima odgovora na to vprašanje, smo pa se vseeno počutili malce krivo, ko smo pojačali glasnost. Ampak je ta občutek minil, saj so po uvodni minuti štiklca možgani že preklopili na dvigovanje rok in karaoke v avtu.
M83 – The Midnight City
Kdaj: Oktobra 2011 je francoski elektonski projekt M83 zasnoval glasbeno trilogijo, ki je sint-pop in elektroniko spojila v čudovito, sodobno fuzijo.
Vsak od nas ima rad nekaj, kar je staro, obrabljeno, a hkrati še vedno opravlja svojo funkcijo. Za nekatere je to stara pižama z zdavnaj zbledelim Snoopyjem, za druge so oguljene allstarke, za nas pa je to The Midnight City kadar moramo svoje miselne tokove za vsaj nekaj minut preusmeriti v neko popolnoma drugo smer. Smo testirali – deluje še danes.
Bruno Mars – Grenade
Kdaj: Novembra 2010 je ta, morebiti največji komad Bruna Marsa razdelil javnost na tiste, ki so komad oboževali in tiste, ki so se ga zelo hitro nažrli. Ker Grenade je bil povsod. Ves čas. Do prenasičenosti. Danes ima na Youtube več kot milijardo ogledov.
Pesem, za katero se je ta inteligentni del interneta neslano šalil, da bi se morala uvrstiti na prvo mesto afganistanske glasbene lestvice. Nekoliko mazohistična pop balada z besedilom, ki bi ga, v kolikor bi bil v obliki sms-a, vsako dekle najprej prijavilo policiji. Se pa zelo dobro zalepi v uho in tam ostane kot vztrajen glasbeni šrapnel. Okej, imamo dovolj vojnih analogij za en odstavek?
Naslovna fotografija: Lady Gaga leta 2011 na koncertu v Torontu (Profimedia).
