»Ljubica vse najboooljšeeee,« je namesto pozdrava vzkliknila prijateljica in sodelavka Kristi. S Stello sta se dobili v trendovskem lokalu, v centru mesta. »35 si stara. To so naj leta, pravijo. In očitno ti sedejo. Slišala sem, da se v firmi obeta napredovanje in da se zna zgoditi, da boš iz direktorice marketinga napredovala v direktorico podjetja.«
»V igri so tudi ostali,« je rekla Stella in odmahnila z roko. »Ah daj no,« se ni dala Kristi. »Saj vsi vemo, da je ta firma tvoje življenje. Vsi, z lastniki vred. Konec koncev si to dokazala tudi na današnjem sestanku. Vsaj slišala sem tako.«
»Ne vem, kaj točno si slišala,« ji je smeje odgovorila Stella. »Predvsem to, da so z agencije prišli polni sami sebe, odšli pa so precej poklapani in upadli.« »Res so zastavili precej samozavestno. Naduto. Hipstersko naduto. Na tak način se pri meni ne pride daleč.« »O, vem, vem.« »Govorili so o novih konceptih, o družbeni odgovornosti, poslanstvu, zavedanju, vračanju družbi …« »In pri tem so bili …« »Vzneseni. Morda celo malce histerični.«
»Hipsterični,« je pripomnila Kristi. »Morda je šlo res za nov koncept, pristop in moment, ampak jaz jih nisem kupila.« »Konec koncev nama je čisto jasno, kaj so hoteli. Newagersko sranje gor ali dol.« »Ja, s tole našo službo je tako, da je treba imeti vse vajeti čvrsto v svojih rokah,« je prikimala Stella.
»Niti za trenutek ne smeš pokazati, da si ranljiv. Če to storiš, je po tebi. Treba je znati pričakovati nepričakovano, brati med vrsticami, predvidevati in odreagirati v pravem trenutku.« Kristi je prikimala. »In veš kaj? Paziti moraš tako na svoje sodelavce kot na zunanje partnerje. Sodelavci bi radi prišli na tvoj položaj. Tudi prek trupel in s komolci, če je treba. Zunanji pa bi te izkoristili na sto in en način.«
»Poglej ti njo, ostro, kot britev,« se je zarežala Kristi. »Sto let se že poznava, pa imam občutek, da še vedno ne vem, kdo točno si. Vem, da si lepotica, za katero bi šli fantje po kolenih na Triglav. Pa modelka, ki z levo roko obvladuje službo in kariero. Sprašujem pa se, kako ves ta čas ostajaš bejba, ki ima pod popolno komando postavo in zunanji izgled. Vedno si v nulo. Korak pred ostalimi. In, to itak šteje največ, ne pustiš se zafrkavati, če bi slučajno to komu padlo na misel. Popolna partija si, Stella. Orto jackpot bejba.«
»Kaj piješ, dragica?« je rekla Stella in si z roko prikupno popravila lase. »No, saj v resnici nisem tako popolna. Daleč od tega. Če vprašaš moje stare, bi morala pri svojih letih imeti predvsem prstan na roki in mulca v zibelki.« »Kaj pa oni vejo,« je odvrnila prijateljica. »Res je, kaj pa oni vejo,« je prikimala Stella. »Zame nista imela nikoli dovolj časa. Vedno sta letala naokrog. Vedno je bilo vse bolj pomembno kot jaz. Tudi danes mi še nista čestitala za rojstni dan.« »Mimo,« je komentirala Kristi. »Sama vsaj rečem bobu bob. Ta hip ni šans, da bi imela doma še otroka. Ne ob vsem tem tempu in ob šansah, ki se odpirajo.«
»Ko bom velika, bom Stella,« se je nasmehnila Kristi. Nato je nekoliko pomolčala in vprašala. »Doktor Poljanšek je še v igri?« »Pst, tiše,« jo je opozorila Stella in pokazala na družbo, ki je pravkar vstopila. Bili so ljudje iz agencije, s katerimi je imela opravka pred nekaj urami. Tudi oni so jo opazili in se napotili proti drugemu koncu lokala. »Zares ne bi rada, da tile čuki slišijo, da obiskujem svetovalca. To je že znak šibkosti.«
»Sori,« je šepnila prijateljica. »Ja in doktor P. še dogaja, seveda. Ta teden sva se menila o Maretu.« »O, čedni Mare. Kako je?« »Kaj pa vem,« je vzdihnila Stella. »Danes naj bi se dobila, a ne vem, če se bo to zgodilo. Model si je najino zvezo začel razlagati malce po svoje.« »Si pa upa!« »Včasih sem tudi tebi jaz malo fovš, veš?«
»Ti, meni?« je vzkliknila Kristi. »Mogočna Stella zavida meni? Daj no. Kako si lahko fovš bejbi z zavaljenim možem in dvema pamžoma? Ženski, ki si komaj izbori teh nekaj minut za drink s frendico in mogoče včasih za kakšen tek ali šoping? Ne zafrkavaj, bejba!!« »Ja, lej, tebe vsaj vedno nekdo čaka doma,« se ni dala Stella in se ob tem ugriznila v jezik.
Imela je občutek, da je Kristi povedala preveč. Tega si ni smela privoščiti. S Kristi sta res prijateljici, a bili sta tudi sodelavki. V tem trenutku si niti slučajno ni smela privoščiti, da bi sodelavci izvedeli, da jo preganjajo vprašanja, ki se nanašajo na preteklost. Težka vprašanja. Vprašanja, ki ji niso dala miru ne ponoči, ne podnevi. Prijateljica je na srečo ni slišala. »Mhm, čaka me nekdo, ki je po navadi siten, nataknjen, godrnjav,« je naštevala v zanosu. »Včasih so taki vsi trije. Ti pa prenašaj vse to.« »No, hotela sem reči …«
A Kristi se ni ustavila: »Punca, niti slučajno ne jamraj. Ti greš danes zvečer na hot jogo in potem se dobiš z modelom, ki je hud kot poper. Joj, kaj bi mu delala, temu tvojemu Maretu. No, jutri zjutraj boš že na službeni poti v London, kjer se boš sončila naslednjih nekaj dni. In jaz? Jaz imam po službi govorilne, nato moram v štacuno in ko pridem domov, bo treba še skuhat, pa oprat, zlikat in … zeh in mogoče celo seksat.«
Stella je namignila natakarju: »Še enkrat nama prinesi tole, kar pijeva.« Nato se je obrnila k prijateljici: »Hotela sem ti povedati, da greva čez en teden z Maretom v Turčijo. V en sanjski resort.« »Jebenti življenje,« se je zaletelo Kristi. »Kaj je s tabo, Stella. Mi moraš res to delat? Ne veš, da se utapljajočemu človeku ne stopi na glavo, ampak se mu poda roko?!« Stella ji je pomežiknila in vešče srknila požirek gin tonika. Ob tem jo je prešinil razlog za skupne počitnice v Turčiji. Ta v resnici sploh ni bil tako imeniten, kot se je zdel Kristi. »Pravzaprav je razlog odraz viharnega dogajanja v meni,« je pomislila Stella. »Dogajanja, ki me odtujuje od sebe. In to ravno v najbolj neprimernem trenutku, ko se mi obeta napredovanje.«
SE NADALJUJE