Verjetno ste zaznali, da se zadnje čase ogromno pogovarjamo o čebelah. Če niste naleteli na kakšen izčrpen dokumentarec na programu National Geographic, ste o njih verjetno slišali vsaj v kakšnih televizijskih poročilih, kjer se je bržda govorilo o skrivnostnem množičnem umiranju čebel na vseh koncih sveta.
Ob prihajajočem svetovnem dnevu čebel, ki bo 20. maja, smo zato pogledali v ozadje teh fascinantnih bitij in odkrili, da imajo kopico fascinantnih sposobnosti, ki presegajo letanje od cveta na cvet in proizvodnjo sladkega medu.
Medu, ki pa ga, mimogrede, radostno proizvajajo tudi v urbanem okolju, saj imajo v mestih zelo raznolike pašne vire. Tu jim lahko pomagate tudi zavedni meščani, te dni najlažje tako, da v svetlobnih vitrinah po Ljubljani pograbite lončnice z medenimi rastlinami - kar 3500 jih bo razdelilo podjetje A1 - in na domačem balkonu poskrbite, da zacvetijo. Tako boste imeli doma čisto svojo oštarijo za čebelice, te vam bodo še kako hvaležne, vi pa se nam na Instagramu lahko pohvalite z oznako #NahranimoČebele.
Naj vam zdaj končno zaupamo, zakaj nas čebele tako fascinirajo.
Čebele so neverjetno brihtne
Ko govorimo o insektih, njihova dejanja običajno razumemo kot avtomatiziran program, ki jih vodi od ene do druge naloge. So pač premajhni, da bi lahko mislili in razvijali raznolike koncepte o svetu, ki jih obdaja. Verjetno imajo tudi precej omejen spomin, vsekakor pa nimajo kakšnih presežnih emocionalnih globin. So le mala bitjeca, ki grizejo, pikajo in naskakujejo stekla na naših oknih.
Takšno razmišljanje je na glavo postavila znanost, ko so podrobneje preučili čebele. Čeprav so čebele zelo majhne, imajo v glavah bolj gosto nasičene sive celice kot katerakoli druga žival na svetu.
Ti kompaktni mini možgani jim med drugim ponujajo tudi zelo presenetljivo zmožnost – čebele namreč lahko štejejo do štiri in si to številko potem tudi zapomnijo. Po dojemanju števila štiri se matematične sposobnosti čebel sicer ustavijo, a že dejstvo, da lahko žuželka loči med eno ali štirimi pikami, je nič manj kot neverjetno.
Čebele imajo med seboj ločljive osebnosti
Mogoče se zdi, da so čebele le brezumni, enolični droni, ki sledijo v naprej določenim vzorcem. A novejše študije namigujejo, da imajo čebele med seboj različne osebnosti in celo – čustva. Odkrili so namreč, da si nekatere čebele drznejo več kot druge, ko so jih znanstveniki izpostavili negativnim stimulansom, pa so postale celo pesimistične in depresivne.
To se je sicer demonstriralo z najbolj enostavnim emocionalnim izrazom – sovražnost so začele sprejemati z negotovostjo. Še več – v njihovih možganih so našli celo tri nevrotransmitorje – dopamin, serotonin in oktopamin, katerih nivoji so se ob simulaciji napada na čebelji panj spremenili.
“Samo malo,“ verjetno skeptično dodajate ob tej informaciji. “Pesimizem ni mogoč, če nimaš notranjega življenja.“ Ta resnica je razlog, zakaj smo emocionalna stanja, kot je pesimizem, vedno enačili zgolj z višje razvitimi bitji. A znanstveniki trdijo, da mnogi kazalniki kažejo, da imajo čebele morda ravno tako čustva. Ob tem seveda že razmišljamo, ali imajo potemtakem tudi upanja in želje? Le kakšne težnje bi imela čebelica?
Čebele imajo neverjetno moč in vzdržljivost
Včasih radi hvalimo mravlje, češ da dvignejo predmete, ki so 50-krat težji kot one same, kar je impresivno ravno do točke, ko izvemo, da čebele lahko z lahkoto nosijo 122-krat večjo težo od njih samih. Medtem ko letijo.
In čebele letijo neverjetno daleč. Cvetni prah običajno nabirajo 1 do 5 kilometrov od panja, domov pa najdejo tudi, če so od panja oddaljene več kot 10 kilometrov. To pomeni, da so glede orientacije potrjeno pametnejše od povprečnega človeka brez pametnega telefona.
Preseneti pa tudi njihova vzdržljivost. Čeprav čebele po obliki niso prav nič aerodinamične, saj so od blizu videti kot lebdeči kosmati tovornjački, lahko v enem odhodu naredijo celo do sto postankov, preden se polne cvetnega prahu vrnejo v panj.
Čebele imajo zmožnost občutenja elektromagnetnih valov
Čebele so kot manjkajoči člen v ekipi Možje X. Lahko namreč začutijo elektromagnetne valove v atmosferi, ki napovedujejo prihajajočo nevihto. Statika, ki jo zaznajo v zraku, da čebeli vedeti, kdaj je zadnji čas, da jo popiha domov.
Nekatere študije zaključujejo, da lahko čebele zaznavajo električna polja celo na kvantnem nivoju. To je v zgodovini človeštva zmogel samo Magneto, pa še ta je zgolj mutant iz stripov in filmov.
Hiperobčutljivost čebel za elektriko izvira iz dejstva, da imajo čebele svoje lastno električno polje. Ko vneto mahajo s krilci, proizvajajo močan negativni naboj, ki se na njihovih kosmatih telesih razvije v statiko. Tako lahko s pomočjo magnetizma nabirajo hrano – cvetni prah, ki se kar lepi na njihove statične dlačice.
Ni kaj – pravi superheroji.
Fotografije: Profimedia
