Vse se začne z dobrim ...
Jutro začnem v univerzitetnem predelu mesta, kjer se najprej spoznam z lokalnimi prebivalci – številnimi zajci in vevericami, ki se prav samozavestno sprehajajo po kampusu, a ob tem niso najbolj razpoloženi za fotografiranje. Odpravim se na tipični angleški zajtrk in kmalu ugotovim, da zajetnemu obroku ne bom kos, saj so moja jutra po navadi sestavljena iz kave, ki si jo natočim v skledo za kosmiče.
Tek skozi Endcliffe park
Med delovnimi obveznostmi odhitim na hitro razgibavanje po parku. Navsezadnje so angleški parki idealni za tek in športanje se zdi naravnost idilično – dokler ne prečkam ceste in skoraj pristanem na pokrovu Uberjevega vozila. Sej res, sem v deželi, kjer si ljudje brišejo nos z robčki iz blaga in kjer se vozi po levi. Ta slednja informacija ima seveda večjo preživitveno vrednost.
Rezidenčni del (s pogledom v levo)
Rezidenčni deli Sheffielda so naravnost očarljivi, zlasti kadar skozi muhasto oblake z vsemi 50 odtenki sive posije vsaj malo sonca. Takrat opečnate hišice dobijo tople rjave tone, ki se prav harmonično mešajo z ne preveč vsiljivimi napisi lokalnih trgovinic in barov.
Opečnato
Na prvi pogled se zdi, da bom prispela v nekoliko letargičen del centra s katedralo in mestno hišo, toda kmalu opazim, da je sobota popoldne nenavadno živahna.
Vseprisotnost
Tik pred vstopom v center mesta me na moji desni pozdravi urbana verzija Jezusa. V treh električnih barvah.
Vesele urice
Ura je štiri popoldne in lokalni pobje so že na pivski odpravi. V ozadju trgovina, v kateri so se nekoč prodajale knjige in vinilne plošče, ki so jih verjetno potem prenesli v muzej.
Sheffieldske dobrote, prvič
Visoko kalorične bombe, ki jih je vredno poskusiti. Piščanec ali zelenjava v testu? Odločim se za oboje, čeprav mi je jasno, da se bo števec za kalorije obrnil ta dan dvakrat.
Sheffieldske dobrote, drugič
No, zdaj mi je jasno, da bom šla nazaj do hotela peš. Kdo ne bi podlegel temu kul napisu? In padla je še porcija sladoleda.
Poziv k anarhistični formaciji
Prijazna animatorka mi ponudi zastonj pivo ter druženje z lokalnimi pripadniki punk subkulture, ki so, kot kaže, kar dobro organizirani. V središču mesta so si naredili pravo žurko, čeprav po količini popitega piva nekako dvomim, da bo ta večer nastal kakšen resen političen manifest. Vsekakor zanimiva sobotna kulisa, ki jo prebada bleščeč citylight. Dva paralelna svetova na enem trgu.
Prava smer?
Naslednjič, ko se mi bo tožilo po sopari in negi, zagotovo zavijem sem ...
Prava smer!
... danes pa raje okušam lokalne dobrote manj mesenih značajev in s precej več garderobe na sebi.
V pubu
Pivske navade so tu malce drugačne. Pri nas nekako obzirno počakamo, da se zmrači, preden si naročimo prvo pivo, medtem ko se v Sheffieldu pleše v barih že ob štirih popoldne. Ne glede na to, da mesto sestavlja pretežno študentska populacija, boste popoldne v pubih našli tudi dobro razpoložene starejše občane, med njimi priletne sheffieldske gospe, ki veselo lokajo vrčke piva in se, čisto po resnici povedano, naravnost zabavajo.
Urbane inštrukcije
Do leta 1971 so v Sheffieldu pogledovali le v desno, kar je resno vplivalo na gnečo v lokalnem pogrebnem domu ... ah, šala, šala. Hvala za opozorilo, Sheffield. Vzeto na znanje.
Pokončnost
Mestna hiša in katedrala, edini klasični del mesta, po tistem, ko smo odšteli žurersko razpoložene prebivalce.
Angleški pejsaž skozi okno deželnega vlaka
Ko čudovita pokrajina beži mimo tebe in se počutiš kot izgubljeni pesnik na poti v neznano. Ali pa kot Harry Potter na poti v Bradavičarko.
