Lahko vas reši pred nepotrebnimi konflikti
Groba definicija empatije pravi, da gre za sposobnost zaznavanja čustvenega stanja druge osebe oz. za sposobnost vživljanja v situacijo drugih. V vsakdanji praksi bi to npr. pomenilo, da se ne jezite na dostavljavca hitre pošte, ki nekaj ur zamuja z vašim naročilom z eBaya, saj je zunaj nevihta, on pa mora do vas z mopedom. Drug primer je recimo ta, da kljub njihovi nečimrnosti razumete nestrpnost strežnega osebja v hotelu na vrhuncu sezone, ko se recimo ukvarjajo s prevelikim številom gostov, medtem ko se pritožujete, da v sobi ni balzama za lase.
Sočutje je v genih, lahko pa se ga tudi priučimo
Empatija je sposobnost deljenja istih ali podobnih čustev z drugo osebo, tudi če je ne poznate. Zaradi empatije pomagamo in skrbimo za druge in ne nazadnje ne delamo razlik med sabo in drugimi, saj se nehote vživimo v njihovo situacijo ali vlogo. Empatija je torej povezana s sočutjem, ki ga imamo do drugih, pa tudi do rastlin in živali.
Zato vas včasih stisne v trebuhu, ko vidite povoženega ježka. Ali pa se zalotite ob skrbnem in urgentnem zalivanju uvele bazilike, ki je med vašim dopustovanjem odvrgla še predzadnji list. Preglejte svoj profil na družbenih omrežjih in presenečeni boste, koliko je deljenih objav, v katerih nekdo nekaj potrebuje, išče ali za nekaj prosi. Ljudje smo empatična bitja, seveda pa je stopnja vživljanja v čustvena stanja drugih odvisna od mnogo dejavnikov, med katerimi genska predispozicija in vzgoja igrata ključno vlogo.
Del vzgoje o empatiji, ki je podlaga za strpnost, lahko ponujajo recimo tudi pravljice. S tem se strinjajo tudi mnogi domači igralci in igralke, ki so s svojimi glasovi oživeli aktualno serijo Lahkonočnic o strpnosti. Skupaj z vašimi najmlajšimi jim lahko prisluhnete na tem naslovu, tule pa za uvod ponujamo prvo v vrsti z naslovom V tujem gozdu, ki jo je napisal Boštjan Gorenc - Pižama, bere pa jo Ivo Ban.
Kaj je in kaj ni empatija
Empatija nas naredi ranljive, saj se moramo, da bi lahko povsem razumeli in čutili situacijo drugega, povezati s čustvom, ki ni nujno prijetno. Povedano drugače: empatija terja pogum. To pomeni, da situacijo drugega sprejmemo brezpogojno, takšno, kot je, brez olepševanja. Empatija ni, kadar stvari racionalizirate, pa tudi ne, kadar nesrečo drugega nezavedno primerjate s svojo. Če vam prijatelj reče: "Ločujem se," in če mu odgovorite: "No, si vsaj imel zakon," bo vajin dialog zašel v tiste tekmovalne obrate, ki si jih nihče v resnici ne želi. Zato večkrat pravijo, da empatijo začutimo brez besed ter da z njo stkemo globlje in trajne vezi.
Skrajno levo in skrajno desno od empatije
Čustva si je večkrat najlaže predstavljati v obliki spektra. Osebe, ki zatrepetajo ob vsakem odpadlem listu ali utrgani regratovi lučki, občutijo svet kot svinčeno težak in takrat lahko laično ocenimo, da gre za skrajno empatične osebnosti. In nasprotno, tisti, ki ne trznejo z očesom niti takrat, kadar nekdo izmed bližnjih doživlja hudo stisko ali srečo, po vsej verjetnosti trpijo za pomanjkanjem empatije, kar vodi v površinske ali težavne odnose z drugimi. Zlasti če takšna oseba navede še, da je njen najljubši filmski lik Patrick Bateman iz filma Ameriški psiho … in se pri tem ne šali.
Vsekakor velja zaključiti v duhu pesnice Maye Angelou: "Mislim, da imamo vsi sposobnost empatije. Nimamo pa vsi dovolj poguma, da jo izrazimo."
Fotografije: Profimedia
