Od pretiravanja k osnovam
Vsi smo že nasedli na tipične marketinške finte, ki nam več stvari prodajajo po nižji ceni. Domov tako privlečemo pet parov nogavic, in ko ugotovimo, da je elastika premočna, jih potuhnjeno zložimo na rob omare, vedoč, da jih nikoli ne bomo obuli. Pomnožimo zdaj vse te natege s stotinami preostalih predmetov, ki si jih vedé ali nèvedé lastimo, in naš domicil hitro postane žalostna deponija oblačil z razprodaj ter razstavnih eksponatov, ki v totalni stilski disharmoniji molčé poročajo o kaotičnem stanju našega življenja. V dobi hiperprodukcije in hiperpotrošništva je zatorej nekdo moral narediti red. Nastal je minimalizem.
Na drugi strani zblaznele potrošnje
Začelo se je v umetnosti, me poduči internet in mi ponudi monokromatsko sliko, ki odraža minimalizem. Mežikam v prikazano in razmišljam, v čem je trik. Nikakršne kompozicije, le sinje modra barva. Ker slika ničesar ne prikazuje, pomislim, da mi nekdo samo želi pokazati barvni odtenek iz Bauhausa, na katerem je šifra, po kateri mi bodo zmešali stensko barvo.
Lekcija: manj je več. In sicer več prostora. Minimalizem v osnovi črpa iz japonske arhitekture, ki je veliko bolj premišljena, ko gre za notranji dizajn. Brez opulentnih štukatur, objestnih naslanjačev, kompleksnih kredenc, debelih preprog z lastnim ekosistemom pršic, polic z zaprašenimi čajniki iz časa Napoleona ter neprebranimi knjigami iz antikvariata. V domu minimalista se nimate ob kaj spotakniti.
Kdo so minimalisti?
Strogi minimalisti so običajno zapriseženi esteti. V stanovanju minimalista so stvari včasih strahovito enostavne in tako natančno postavljene na svoje mesto, da nikoli ne boste ugibali, kaj kam spada in čemu služi. Kopalnica: ena vrsta gela za prhanje. Ena vrsta šampona. Ena rolica toaletnega papirja (tu vendarle upamo na skrbno pospravljeno zalogo). Kuhinja: pult, ki ga z lahkoto vzdržujete, saj na njem ni nobene odvečne krame. Dnevna soba: enostavna zofa, usmerjena v moderni televizor. Hodnik: brez naključno razmetanih čevljev in otožno visečih jesenskih plaščev.
Vse pospravljeno, vse pod nadzorom. Za enostavnostjo minimalista se skriva stroga disciplina modernega asketizma, ki prisega samo na stvari, ki so nujne in hkrati estetske.
Kdaj veste, da je šlo predaleč
Dokler ima minimalist le eno žlico in eno skledo za kosmiče, lahko to še opravičimo s priseganjem na stroge principe. Ko pa ga boste videli večerjati na jogamatu, je morda čas, da se z njim pogovorite. “Ne potrebujem nečesa, kar mojemu življenju ne doda vrednosti,” boste pogosto slišali, ampak če opazite, da je celotno garderobo podaril v dobrodelne namene in zdaj hodi naokoli samo še v hlačah, ki jih je dobil v dar nekje ob koncu srednje šole, se je te sicer zanimive življenjske filozofije morda lotil preveč zagreto.
Mentalni minimalizem
Fizični minimalizem pa dopolnjuje še njegova mentalna različica. Kot se po tej filozofiji znebijo vsega, kar ni uporabno in lepo, to potem prenesejo še na način razmišljanja. Minimalisti si natančno odmerijo čas za delo, konjičke in prijatelje. Če lahko reciklirajo stvari, lahko reciklirajo tudi misli, zato so 'hardcore' minimalisti izjemno vrli v ločevanju mentalnih zrn od plev. So prave organizacijske nindže s strogo odmerjenim časom za dnevna rutinska opravila.
In da, imajo družine.
Če jih recimo povprašate, kako jim uspe omejiti eksponentno rast v številu igrač, naletite na enostaven (kaj pa drugega) odgovor: “Porabi pol manj denarja za stvari in dvakrat več časa za družino.” Dobra misel! Zdaj imam točno dva meseca časa, da svojim najbližjim razložim, zakaj bo letos pod božično smrečico več prostora.
Če vas še vedno zanima, kako živeti po načelu manj je več, pa si poglejte še naslednji dokumentarec:
