Ko digitalni svet odplakne artritis
Študije so precej nazorne: starostniki, ki so družbeno aktivni, imajo 70-odstotkov nižjo stopnjo kognitivnega upada v primerjavi s samotnimi upokojenci, ki se zabavajo zgolj v družbi lokalnih štorij nedeljskih časopisov. Preigravanje v bistroumnosti se torej vrši med interakcijo, tako analogno kot digitalno, in v resnici brezvezno čebljanje o vremenu in otečenih sklepih pripomore k bistrosti.
Zato je morda že zdaj bolje, da se iz samotarske igre pasjanse mentalno prestavimo v igre, kjer bomo sodelovali še z drugimi. Ena od njih, ki ima kar 10.000 igralcev, je igra z najbolj ljubkim imenom, ki si ga lahko zamislite za starejše – Old Timers Guild. Platforma je znana po tem, da upokojenci na njej spletejo prava pravcata prijateljstva, četudi se nikoli ne spoznajo osebno.
Demistifikacija vpliva videoiger
Vsi vemo, da se je videoiger najprej prijel negativen sloves, ampak če pomislimo malo bolje, je bilo tako z vsemi mediji. Tisti bolj zvedavi še danes lahko najdemo študije, ki so govorile o slabem vplivu radia, tiska in, jasno, televizije. A s pojavom interneta se je demonizacija hitro preselila v t. i. nove medije, med formati pa so najbolj nastradale ravno videoigre, kljub dejstvu, da zadnjih 20 let vse več študij poudarja pozitivne kognitivne učinke predvsem pri igranju strateških iger.
A kot velja za vse stvari v življenju, velja podobno tudi za odvisnost od tipkovnice in miške: edina rešitev je zmernost. Toda znanosti vendarle ne gre oporekati: eksperimenti z igro Super Mario 64 so pokazali pozitivne učinke na sivo možgansko snov ter hipokampus, v katerem hranimo prostorski spomin, ki pa nam, žal, odpove med prvimi – kar dobre veste, če ste kakšno praznično popoldne vozili za naključnim gospodom s klobukom.
Realistične možnosti za kognitivno vitalnost
Ob tem ne moremo mimo nekaj domišljijskih projekcij, ki že ta hip postajajo resničnost. Namreč, digitalni svetovi se gradijo že zdaj, in zakaj ne bi nekje v letu 2040, ko bomo v kopalnem plašču in dvojno podloženih toplih copatah srebali ajdov čaj za čiščenje ožilja, posegli po igri, v katerih po virtualnih opravkih letajo in kofetkajo vsi naši betežni vrstniki?
Trendi kažejo, da bo digitalno zabavništvo predpisano kot del klinične terapije, v kateri se bomo na stara leta lahko še naprej varno urili v kompetentnosti, tekmovalnosti, in interakciji, ne da bi pri tem tvegali kakšen zlomljen kolk ali izpah rame na ledeni klančini pred lastno hišo.
Fotografije: Profimedia
