Preden začnemo, samo hitro povabilo - v želji po ozaveščanju o pomenu čebel, vam podjetje A1 na vam najbližjem prodajnem mestu ponuja semena ognjiča, ki sodi med medovite rastline in pentljo, ki bo barvito oznanjala vašo skrb za te male živalice. Digitalno pentljo si lahko iz Facebook strani A1 pripnete tudi na vašo profilno sliko. Več informacij na A1.si/cebele. #NahranimoČebele #PodpiramČebele.
"Work hard, play hard"
Saj se še spomnite klubske poskočnice Davida Guette z naslovom Play Hard? Omenjamo namreč zato, ker čebela, ko enkrat odkrije dobro pašo, prileti k preostalim in jim s plesom oznani koordinate, na katerih so medovite rastline. Kako ne bi tako ljubkemu marljivemu bitjecu posvetili enega dneva v letu? In smo ga. Letos bo, kot kaže, nekoliko bolj oblačno obarvan, a v suhih urah imamo za vas odlično idejo, ki smo jo predhodno preverili tako z očmi kot tudi brbončicami – skočili smo v Botanični vrt, kjer smo se družili s cvetjem, čebelami, hudimano pogumnimi siničkami in mag. Blanko Ravnjak.
20. maj – svetovni dan čebel
Kako zelo smo Slovenci naklonjeni čebelam, pove že dejstvo, da smo bili prva država na svetu, ki je dala pobudo, da 20. maj postane svetovni dan čebel! Podala jo je Čebelarska zveza Slovenije in tri leta pozneje je predlog potrdila Generalna skupščina OZN v New Yorku. Na ta dan se bo dogajalo tudi v Botaničnem vrtu: "Za obiskovalce bomo pripravili voden ogled, na katerem jim bomo predstavili medovite rastline. Poleg tega jim bomo pokazali še svoj učni čebelnjak in jih seznanili z osnovami čebelarjenja," je povedala mag. Blanka Ravnjak.
Je strah, da so čebele ogrožene na globalni ravni, utemeljen?
Enostaven odgovor je: da. "Strah je utemeljen, saj je preživetje čebel zaradi onesnaževanja okolja, uporabe pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev ogroženo," pravi Ravnjakova, medtem ko strokovnjaki na drugi strani luže družno ugotavljajo, da je med ogroženimi vrstami tudi ljubek in simpatično okoren čmrlj.
Pribežališče tako za čebele kot za petične goste
Botanični vrt je pravzaprav ena taka zelo šik lokacija. Pa ne zato, ker bi se tam drenjalo znanih osebnosti (čeprav se je med gredicami svoj čas sprehajal celo zdravnik cesarja Franca I. ter druge kronane glave takratnega časa), temveč predvsem zato, ker je vsak gost obdan s spokojnostjo impresivne biodiverzitete. Poleg barvite flore se namreč v ribniku skrivajo želve, ribe in žabe, v senci prijetne čajnice pa vas bodo - če si boste privoščili kakšen prigrizek - zagotovo obiskali tudi zelo drzni vrabčki in siničke.
Med srebanjem kave pa lahko v okolici občudujete tudi rastline, ki jih v naravi več ne boste videli: "Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. fleischmanni) je slovenski endemit in v naravi velja za izumrlo vrsto. S pomočjo vrtnarjev v botaničnem vrtu pa se je ohranila le na gredicah Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani," nam je še povedala mag. Ravnjak.
