Od višine se zvrti: Poggibonsi in Castello di Badia
Grad, ki gnezdi na čudovitem in ravno prav visokem hribu ob malem toskanskem mestecu Poggibonsi. Nekaj začetnih dejstev: do dobrega gradu vedno vodi strma pot (nagrada: vzvišen pogled s terase). Drugo: skozi grajska vrata boste morali zapeljati z zaprtimi stranskimi ogledali, prehod je namreč naravnost antično ozek. In tretje: ko boste prišli v grajsko sobano, boste nekaj časa res mislili, da se po vaših žilah pretaka modra kri.
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-soba.jpg)
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-mucmuc.jpg)
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-kopalnica.jpg)
Sprehod po grajskem dvorišču
Tisočletja star kamen, vzpenjajoče se vrtnice in šum toskanskih cipres. Da, raj na zemlji prav zares obstaja. Samo ni v Barbarigi.
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-dvorisce1.jpg)
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-dvorisce2.jpg)
Zabava ob bazenu po kraljevsko
Prostor s kamnitimi klopmi in kipi, na sredini pa turkizno moder bazen, ki se mu težko upremo. Od same vzhičenosti si odpremo šampanjec, med srebanjem pa nas v ozadju zabava metrska ara, ki prijetno žlobudra – v toskanskem dialektu, jasno.
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-pool1.jpg)
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-pool2.jpg)
Sprehod do plebejske ravnice
Po predoziranju z razgledi se spustimo na realna tla – do mesteca Poggibonsi ter okoliškega parka. A se po kratkem sprehodu hitro vrnemo v skalnato gnezdo na vrhu hriba. Pred nami sta namreč še dva dneva kraljevskega razvajanja, zato sončni zahod pričakamo, kot se spodobi – na dvoru, s kozarcem chiantija iz grajske vinarne. La vita e bella.
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-poggi1.jpg)
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-poggi2.jpg)
![Toskana](/mozaik/media/uploads/fm/toskana-zahod.jpg)
Fotografije: Eva Kelt za Mozaik (posneto z iPhone X)