#1 Zakaj spimo?
“Ker smo utrujeni,” slišim duhoviti krik nekoga iz zadnje vrste. Nekoliko globlja analiza pa razkrije, da glede spanja nimamo razčiščenih vseh pojmov. Vemo le to, da si vsako bitje na tem planetu rado privošči dober spanec – nekatere živalce le po nekaj minut, ljudje pa nekje med pet do devet ur, odvisno od potreb, navad in trpežnosti mehurja.
Spanec je torej pomemben za vsa živa bitja na tem planetu, ker če ne bi bil, bi ga tista nesrečna divja bitja, ki živijo le nekaj let, verjetno nemudoma črtala s svojega urnika. Recimo kameleoni, ki živijo približno leto dni, bi namesto spanca verjetno raje še dlje katatonično bolščali v listje – ali karkoli že kameleoni počnejo za zabavo.
Točnega, znanstveno podprtega odgovora na vprašanje, zakaj spimo, dejansko nimamo, pa čeprav se zdi nadvse logično, da moramo spati. Je pa akademski svet strnil kar nekaj predlaganih obrazložitev in teorij, o katerih se zdaj prepirajo znanstveniki, ki se ne morejo odločiti, katera je prava. Ena teorija recimo pravi, da spimo zato, da možgani lahko uredijo vse stvari, ki smo jih videli in se naučili čez dan. Nepotrebne informacije se zavržejo, tiste nujne pa utrdijo v spomin. Morda je zdaj bolj razumljivo, zakaj je včasih treba stvari prespati – da se filtrira tisto, kar je v bistvu irelevantno. Znanstveniki s Harvarda so ob tem zaključili, da je spanec nujen za utrjevanje znanja in formiranje spominov.
Smotrna teorija – ampak zakaj imajo potem tudi rastline t. i. spalne faze, če pa nimajo možganov. Prav tako je znanost naletela na ljudi, ki lahko živijo skorajda brez spanca (okoli 2 odstotka naj bi jih bilo na planetu, ki potrebujejo le urico ali dve spanja na noč, so pa naleteli tudi na moškega, ki v zadnjih 33 letih sploh ni spal). Da je vse skupaj še bolj komplicirano, so znanstveniki obenem odkrili gensko mutacijo, ki ljudem omogoča, da brez posledic spijo samo 2 do 4 ure na noč.
Morda pa nam tako genska manipulacija v prihodnosti obeta, da bomo končno lahko ukinili spanje in tako teh na novo pridobljenih prostih 8 ur ponoči koristili za Netflix in video igrice. Zakaj pa ne?
#2 Kako deluje bicikel?
Samo malo – to je pa menda ja jasno? Zadnjih 200 let se koncept bicikla ni kaj dosti spreminjal. Imamo dve kolesi, ki sta med seboj povezani z enostavnih ogrodjem, balanco, s katero ga usmerjamo, in osebo, ki se ne sramuje tega vozila uporabljati v javnosti. Potem pa se pojavijo neprijetna vprašanja. Kaj omogoča kolesu, da je stabilno? Kaj mu omogoča, da se pelje? Kako jih ljudje lahko vozimo?
Odgovori se zdijo popolnoma samoumevni, mar ne? A znanost dejansko nima enačb, s katerimi bi lahko matematično dokazali, zakaj lahko vozimo bicikel in pri tem ne padamo po tleh vsake tri metre. Tistih nekaj algoritmov je očitno le simpatična fasada pred dejstvom, ki ga je nekoč potrdil znanstvenik z univerze Cornell, ko je rekel, da absolutno nihče še ni prišel do intuitivnega razumevanja, kako deluje bicikel in kako ga ljudje lahko vozimo.
Ko so v sedemdesetih zavrgli še teorijo o giroskopskem ravnotežju in potem izdelali popolnoma asimetrično ogrodje, pa se je bicikel vseeno vozil, so zaključili, da očitno še nekaj časa ne bomo vedeli, kako lahko milijone ljudi vsak dan vozi bicikel in ne konča z zobmi na prvem robniku.
#3 Kako zanesljivo zmagati v igri Solitaire
Svoj čas najljubši način zabijanja časa v okolju Windows, še danes pa ena od najbolj popularnih iger s kartami, ker jo igraš popolnoma sam, tako kot se to za popolnoma digitaliziran svet spodobi. Ne glede na to, koliko Solitaire iger ste preigrali, pri tem pa bodisi uspešno zaključili ali pa obviseli v nerešljivem položaju, ne boste ugotovili, kakšen bi bil pravilen recept za zmago. In znanost vam pri tem ne more pomagati.
Priznani matematiki so namreč priznali, da je nezmožnost izračuna možnosti zmage v navadni igri Solitaire ena največjih sramot matematičnega sveta. Znanost namreč ne more odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšne so možnosti za zmago? Kako se možnosti spremenijo glede na različico igre, ki jo igram? Kaj je dobra strategija za zmago? Odgovori na ta vprašanja bojda segajo preko matematične analize.
#4 Koliko vrst živali obstaja?
Najbrž lahko mirno trdimo, da so leta raziskovanja našega planeta minila. Morda je ostala še kje kakšna nedotaknjena jama ali kakšen neprehoden kos praproti, a možnosti, da jutri na CNN objavijo odkritje novega kontinenta, so precej blizu ničle. Iz tega bi logično sklepali, da imamo verjetno vsaj okvirno idejo, koliko vrst živali, ki jih še lahko iztrebimo, obstaja na našem modrem planetu.
Znanost nas poduči o dejanskem stanju. Leta 2011 je znanstvena metoda, ki so jo razvili kanadski raziskovalci, odkrila, da smo do zdaj odkrili, opisali in katalogizirali zgolj 10 odstotkov vseh živih bitij na Zemlji. Ugiba se, da si planet delimo z nekje od 5 do 100 milijoni vrst živih bitij. Podrobnejše številke pravijo, da moramo katalogizirati še 86 odstotkov vseh kopenskih in 91 odstotkov vseh morskih živali.
Ljudje že zadnjih 250 let opisujemo in katalogiziramo živali, zdaj pa vsako leto odkrijemo in zabeležimo okoli 15.000 novih vrst.
#5 Zakaj radi poslušamo glasbo?
Glasba v naših življenjih je tako samoumevna, da se niti ne ukvarjamo s tem, kako bizarno je, da lahko zvoki, zloženi v določenem vrstnem redu, v nas vzbudijo tako dobre občutke, da smo se pripravljeni z nekontroliranimi kretnjami osramotiti pred drugimi ljudmi. Vendar pa znanost nima pravega odgovora na to, zakaj nam nekaj tako abstraktnega, kot je glasba, vzbuja konsistentno ugodne občutke.
Ena teorija je, da imajo naši možgani zelo radi vzorce, glasba pa je v bistvu zvočni vzorec. Zato so nam tudi bolj všeč poznani glasbeni slogi (glasba, s katero smo odraščali), pri manj poznanih pa naši možgani ne znajo predvideti vzorca, zato jo običajno odklanjamo ali pa vsaj nanjo ne reagiramo čustveno. Najbolj problematična zvrst? Džez, kakopak. Kjer vzorci ne veljajo.
Druga teorija pravi, da glasba pretenta možgane, ki mislijo, da v bistvu poslušajo govor – le precej bolj izraziti govor. Govor pa v naših možganih vedno sproži centre, ki se odzivajo z najširšim spektrom čustev. Ne glede na pravi razlog je zdaj odličen trenutek, da čustveno še enkrat odreagiramo na doslej najbolj poslušan komad v letu 2019, ki je bil na YouTube naložen 17. maja in je do danes nabral več kot 171 milijonov ogledov:
Fotografije: Profimedia
