9 komentarjev, ki jih nadrejeni nikoli ne sme izreči

Vodilni položaj pomeni velik privilegij, hkrati pa zahteva tudi gromozansko odgovornost. Vendarle je tako, da kadar se je treba o čem pomembnem odločiti, se vpraša šefinjo ali šefa. Posledično je potem jasno, kdo je kriv, če nekaj ne uspe. Kot je v Spider manu rekel modri stric Ben: Z veliko moči pride tudi veliko odgovornosti. Tu je nekaj besed, ki jih ljudje na vodilnih položajih nikoli ne bi smeli izreči svojim zaposlenim:

1. "To ni moj problem."

Zaposleni vas nekaj vpraša ali prosi za pomoč, najbrž zato, ker določene naloge ne zna opraviti sam. S stavkom 'To ni moj problem' mu zelo jasno sporočite, da nima podpore nadrejenega. A naloga vodje je, da zaposlenim omogoči reševanje izzivov. Poslušajte, kaj vam zaposleni povedo, ker boste sicer hitro odrinjeni na rob pretoka internih informacij med zaposlenimi, v prihodnje pa tako za probleme izvedeli šele, ko bo že prepozno.

2. "Trenutno sem preveč zaposlen."

Kot vodja morate pogosto nadzirati več obveznosti hkrati. To pa pomeni, da nimate vedno časa posvečati se nalogam, ki niso v vaši domeni. Kljub temu z izgovorom, da nimate časa za stvari, ki niso neposredno v vaši domeni, podrejenim dajete vtis, da vam njihovo delo ni relevantno. Zato le poslušajte, kaj pesti zaposlenega, in če ste resnično v stiski s časom, se dogovorita za sestanek, ko boste imeli čas, da se posvetite njegovim vprašanjem.

3. "Joj, kaj bi dala, da bi jaz imela tvojo službo in s tem manj skrbi."

Z veliko odgovornosti pogosto pride tudi veliko stresa. To pa še ne pomeni, da delo vaših zaposlenih ni ravno tako zahtevno in stresno. S takšno izjavo zaposlenim sporočate, da v vaših očeh ne opravljajo resnega dela, da niso dosegli ničesar večjega oziroma da bi njihovo delo lahko počel vsak. Zato le previdno s tovrstnim tarnanjem, ker se nihče ne želi počutiti, kot da je nesposoben ali nepomemben.

4. "Ker od nekdaj to počnemo tako."

Kadar zaposleni do vas pristopijo z idejo o spremembi ali predlagajo drugačne rešitve, jih ne odslovite kar brez premisleka. Pretehtajte, ali je ideja uporabna ali ne, sploh dandanes, ko stagnacija piše smrt številnim podjetjem. "To od nekdaj tako počnemo," zaposlenim zgolj sporoči, da niste odprti za ideje in novosti ali pa, še huje, da nimate pojma, o čem je govora in se le poskušate izmuzniti z izgovarjanjem na tradicijo.

5. "Po četrti uri sem vedno edina v službi. Zaposleni pobegnejo takoj, ko zvonec odbije konec šihta."

Vaši zaposleni se zelo verjetno le ravnajo po svoji zaposlitveni pogodbi in tako je, po najbolj standardnih okvirjih delovnih razmerij, prav. Dolžina delovnika, vključno z začetno in končno uro, mora biti spoštovana. Če jih kritizirate, ker se držijo pogodbe, ki ste jo skupaj spisali, to ne oddaja najboljšega sporočila.

6. "Glej, da se ne zmotiš!"

Kako hitro bi se zmotili, če bi vam nekdo strogo zaukazal: "Pazi, da se ne zmotiš!" Verjetno veliko prej, kot če ne bi nenadoma imeli možgane na 90% obremenjene samo s tem, kako ne sme biti nobene napake. Vsem je jasno, da mora biti pri delu čim manj napak, a se je obenem treba zavedati, da se napake dogajajo in se tudi vedno bodo dogajale. Z dodatnim pritiskom potem le povečamo možnost teh napak, ker ljudje pri delu ne bodo sproščeni in osredotočeni na bistvo. Ko se napake neizogibno zgodijo, jih poskusite sprejeti kot indikatorje nekega morebiti globljega problema ali pa se od njih le naučite lekcijo za prihodnje delo.

7. "Tako bo, ker sem jaz tako rekel!"

Svojim zaposlenim povejte, zakaj ste se odločili za neko rešitev ali spremembo. Sploh kadar ta odločitev vpliva na vse in je še toliko bolj neprijetno, če zaposleni ne vedo, zakaj se sprejemajo določeni ukrepi in kam vse skupaj vodi. V kolikor zaposleni bolje razumejo proces odločanja, bodo v prihodnje tudi sami sprejemali boljše odločitve. S tem jim tudi pokažemo, da je imelo njihovo delo vpliv na pomembne usmeritve podjetja, kar jih lahko motivira k še boljšemu delu (ali pa vsaj k znižanju količine dremanja na delovnem mestu).

8. "Ne potrebujem tvoje pomoči."

Če zaposlenim ne pustite, da vam pomagajo (bodisi zato. ker jim iz neke lastne paranoje ne zaupate niti šiljenja vašega svinčnika - in ne, to ni metafora -, bodisi zato, ker ste prepričani, da so naloge delegirane z razlogom), bodo posledično izgubili motivacijo za delo, ker se bodo prej ali slej počutili ujete v avtomatizmu vsakdanjika. Zaposleni so tam ravno zato, da skupaj dosežete neki višji cilj. Ko jim dovolite, da vam pomagajo, se bodo počutili cenjene in pomembne.

9. "Bodi vesel, da sploh imaš službo!"

S temi besedami lahko hitro povzročite pravo karierno apokalipso. Zase in za zaposlene. Razvrednotite njihovo delo in s tem posredno tudi svojo lastno vlogo v podjetju. Predpostavljate, da sta sposobnost in vrednost vašega zaposlenega tako nizki, da nikjer drugje ne bo dobil službe. Obenem pa sebe postavite v vlogo nekakšnega novodobnega fevdalca, ki le čaka, kdaj bo zamahnil z roko in nekomu zapečatil usodo. K sreči je današnja realnost nekoliko manj srednjeveška. Dobre delavce je težko najti in s takšnimi besedami boste morda od sebe odgnali res dobre ljudi.