Zato pozdravljamo interpretacijo slovenskih pravljic za otroke, ki jih lahko s svojimi prestolonasledniki poslušate kar v živo na na valovih Prvega programa Radia Slovenija. V sklopu oddaje Lahko noč, otroci! In dobro jutro, čustva!, bodo pravljice za lahko noč s tematiko čustev brali znani slovenski glasovi: Maja Končar, Janez Hočevar, Boris Cavazza, Marijana Brecelj in Jurij Souček. Naslednja pravljica, Tihomir iz Strahomira s tematiko strahu, se bo oglasila že danes, 12. septembra, potem pa naprej 19. in 26. septembra ter zadnja še 3. oktobra. Projektu lahko sledite tudi na Facebooku, skupaj pa poglejmo, zakaj so pravljice odlične za urjenje čustvene inteligence.
Simulacija
Naši možgani imajo sposobnost simulacije. To pomeni, da se znamo vživeti v scenarije, v katerih glavne in stranske vloge igrajo drugi, a jih doživljamo skoraj tako, kot da se v resnici dogajajo nam. Zato smo v neki točki, verjetno dolgo tega, ko smo še sedeli ob ognju in se skrivali v jamah, izumili pripovedništvo. Kar je samo druga beseda za lekcije o življenju, ki jih lahko usvojimo z enostavno metodo: da se učimo od napak drugih. In le kdo počne več napak kot pravljični junaki?
Privlačnost zgodb
Tu pride na vrsto sposobnost vživljanja v čustvena stanja drugih likov. Povedano enostavneje: boljša je naša sposobnost, več se lahko naučimo. Basni, pripovedi in otroške pravljice so odličen vir za tovrstno urjenje. In tako nas je še vedno nekaj že čisto odraslih, ki jih, hja … še vedno radi prebiramo. Pa čeprav o tem ravno ne govorimo sodelavcem in se raje pohvalimo, kako smo se krohotali ob zadnjem stand upu Davida Chappella. Vsaj dokler ne ugotovimo, da je več kot polovica njegovega nastopa v bistvu sestavljena iz pripovedi o drugih likih. Vidite, tudi najbolj moderni formati pop kulture, kot so stand up, slonijo na zgodbah. Brez njih ne znamo misliti.
Preigravanje čustev
Če so nas pripovedi od malih nog česa naučile, je to, da vsi liki, vključno z junaki (s katerimi se najpogosteje identificiramo, saj nihče od nas v resnici noče imeti slabe samopodobe), izkušajo tudi temno plat čustev. S temi mini emocionalnimi demoni, ki pridno ždijo na diametralni strani veselja sreče in radosti, se je koristno soočiti, kar se le da zgodaj v življenju. Že zato, da se, ko nas enkrat preplavijo (kar je neizogibno), ne ustrašimo samega sebe (čemur se da izogniti).
Pametna dinamika
Pravljice so premetene iz dveh razlogov. Prvič zato, ker se otrok vedno iz njih nekaj nauči. In drugič zato, ker mu jih moramo prebrati. Kar pomeni, da se učimo tudi sami. Ali še bolje, da jih poslušamo skupaj z njimi ter tako na najbolj ljubek način skupaj podoživimo čustvene zagate protagonistov. Zato velja zgodbe o malih miškah, ki so pritisnile klofuto velikemu medvedu, jemati kot mini 'orodje za preživetje', s katerim si pomagamo utirati pot skozi ovire, ki nam jih nastavlja naš vsakdan.
