Iz te izkušnje vam je na koncu morda uspelo izvleči spoznanje, ki lahko nastane samo skozi boleč proces prebolevanja, za katero baje ne obstaja niti ena sama bližnjica. Tudi v znanosti ne. Ta se do ljubezni že tako ali tako vede kot slon v trgovini s porcelanom. A vendarle vsak od nas pozna nekaj parov, ki si že leta stojijo ob strani – in to brezpogojno. Razboleni od turbulentnih razhodov smo s tiho zavistjo dlje občudovali njihovo složnost. Kako zdržijo? Kakšna je njihova formula uspeha?
#1 Odnos na prvem mestu
Živimo v hitrem svetu, ki mu vlada kult neprestanega naprezanja po večjem in boljšem. Danes nad našo storilnostjo bdi prefinjena analitika, saj živimo v času, kjer lahko vse izmerimo: od kariernega (ne)uspeha do števila porabljenih kalorij v fitnesu. Hektična konstelacija sodobnega sloga življenja nam tako pušča malo časa za kultiviranje tistih stvari, ki so malce težje izmerljive, a esencialne za naše delovanje. Mednje spada tudi odnos do naše najdražje osebe. Pravijo, da dokler je odnos naša prioriteta, ni bojazni za strah. Če je seveda prisotna recipročnost. Sicer naskakujete prazno trdnjavo.
#2 Skupna rast
Dobri pari rastejo skupaj, pravijo. To pomeni, da ima takšno razmerje tudi nekoliko zdrave tekmovalnosti (spotikanje pri teku na šesto metrov ali pretepanje za daljinski upravljalnik verjetno ne spadata v ta nabor). To pa seveda pomeni, da je vaš partner v dvojni vlogi: v iskrenem odnosu vam ne bo samo sadil rožic, ampak vas bo – kadar bo ocenil, da je treba – brez oklevanja, a obzirno postavil pred določena dejstva. Ob teh dejstvih se boste, vsaj na znotraj, kakopak kujali, a le zato, ker boste vedeli, da ima prav. In seveda obratno. Skupna rast naj bi tudi pomenila skupno procesiranje ne najbolj prijetnih trenutkov.
#3 Deljenje
Pravijo, da trdna partnerstva ne poznajo sebičnega deljenja na 'moje' in 'tvoje', tako pri materialnih kot nematerialnih zadevah. To zdaj ne pomeni, da morata obvezno podeliti še tisto zadnjo palačinko (če ste vsaj malo zvitorepca, jo boste itak stegnili, preden pride partner domov, in se potem pretvarjali, da je bila že plesniva), pomeni pa, da določene stvari in aktivnosti postanejo skupne. Občutek absolutnega lastništva izgine, nadomesti ga funkcija deljenja, ki se razprostira vse od deljenja najbolj intimnih misli (sanjal sem, da mi je želva pojedla palec na nogi, kaj to pomeni?), vse do nesebičnega in na trenutke prav ljubega 'šeranja' majic za spanje in slušalk za fitnes (razen, če so Airpods Pro, teh ne damo iz rok!).
#4 Timsko delo
Dobri pari veliko stvari opravljajo skupaj. To pravilo me spominja na otroške dni, ko sem opazovala, kako sta starša vse počela skupaj: od sestavljanja pohištva (z obveznim bentenjem), in vrtnarjenja ter vse do naravnost pustolovske plovbe med Kvarnerskimi otoki (na absolutno premajhnem gumenjaku), ki sta ga, kot se spodobi, napihovala skupaj tako, da sta si izmenično podajala tlačilko in se pri tem privoščljivo posmehovala bližnjim amaterjem, ki so svoje plažne pripomočke napihovali oralno. Zato ostaja kot pribito: skupne aktivnosti ukinjajo distanco.
#5 Spoštovanje
Utečeni pari imajo prav filigransko dodelano mehaniko vzajemnega spoštovanja. To je tista vrsta naravnost imenitne naravnanosti do druge osebe, ki presega razumsko tolmačenje določenih dejanj. To pomeni, da vam v resnici ni treba imeti istega doktorata iz matematike kot vaš partner samo zato, da bi razumeli njegovo strast do reševanja enačb. In mobilnih igric s številkami.
#6 Obzirnost
Baje je med popolno sproščenostjo in erotičnim nabojem neki mejnik, ki se mu reče zdrav okus. Drugi temu pravijo obzirnost. Veste, tole je malce spolzek teren, na katerem se izrisujejo zelo banalna, a v resnici ključna vprašanja: Lahko prdnem? Lahko rigam? Lahko lulam pri odprtih vratih? Stroka pravi: odgovor je nekje vmes. En prdec je boljši kot sedem zdravnikov, boste rekli. Že, že. A če boste nonšalantno upihnili glasen solfeggio takoj po tretjem krožniku pasulja, verjetno tisti večer ni smotrno pričakovati kakšne posteljne akcije. Ne rečemo, da morate sestaviti novo protivetrno dieto, tu pa tam pa vseeno priporočamo vsaj kanček diskretnosti.
#7 Vse ali nič
Krovni princip, bi lahko rekli. To je tista točka v razmerju, ko – na vajino veliko srečo – obojestransko spoznata, da sta drug za drugega pripravljena narediti vse. Ni polovičnih dogovorov, ni večno odprtih koncev, ni vedno prisotnega izhoda v sili, ki ga potegnete na dan ob vsakem manjšem prepiru. Skratka, ni alternativnih scenarijev. Je samo vajin scenarij. Strašljivo? Seveda. Zato vsake toliko tudi slišimo zgodbo o last minute pobegu izpred oltarja. A baje pravo razmerje ne pozna polovičarstva. Ko nam potem kdo navrže Facebook frazo ''It’s complicated,” hitro postane jasno, da je to v bistvu zgolj novodobni način, ki opisuje nedefinirano razmerje.
Naslovna fotografija: Profimedia