1. Barnumov učinek ali kako se prepričamo, da nekaj velja samo za nas
Kadar poskušamo razumeti, zakaj inteligentni ljudje zagrabijo za takšna ali drugačna prepričanja, ki jih ne morejo podkrepiti z dokazi, se največ hipotez razvije prav na primeru astrologije. Gre za odlično zastavljen koncept, ki izigrava kopico kognitivnih predsodkov, da na koncu podležejo tudi največji racionalisti.
Na najbolj osnovni premisi astrologija trdi: “Tvoja osebnost je definirana s tvojim rojstnim dnem.” Medtem ko vsi zastrižemo z ušesi, ker nas nemudoma zanima, kaj bomo novega izvedeli o sebi, psihologija že ponuja prvo razlago. T. i. Barnumov učinek, poimenovan po P. T. Barnumu. Nekoč je hudomušno izjavil, da se vsako minuto rodi nov naivnež, nekoliko bolj resnobno pa njegova teorija v psihologiji razlaga, zakaj ljudje verjamejo v tarot karte, kristalne krogle, jasnovidce, branje usode iz dlani in ne nazadnje horoskope.
Temelji na dejstvu, da ljudje raje verjamemo določeni informaciji, če ta pravi, da ponuja specifični vpogled v nas kot posameznike. Povedano drugače – ko nekdo nam poda informacije, ki naj bi opisovale našo osebnost, se samodejno prepričamo, da dejansko opisujejo specifično nas, čeprav so morda tako generične, da bi z njimi lahko definirali pretežni del svetovne populacije.
Da tako radi zagrabimo idejo, da se neka informacije tiče specifično samo nas, pričajo recimo vsem znani primeri zlonamerne elektronske pošte, v kateri je v polomljeni slovenščini napisano, da vedo, katere poredne spletne strani smo gledali, in da imajo posnetke, kaj smo medtem počeli. Čeprav je ta pošta tako zelo jasno le poskus žicanja denarja, ogromno ljudi takoj začuti nelagodje. Ko je nekaj zelo osebnega povedano neposredno nam, smo nagnjeni k temu, da to verjamemo. In potem hitimo lepiti zaščito čez kamero na prenosniku in brisati zbrana dela svoje najljubše porno zvezdnice.
To torej razloži, zakaj radi verjamemo, če astrologija reče, da smo zvesti in pošteni zato, ker smo rojeni med sredino decembra in sredino januarja. Verjamemo tudi, če dejanja v resničnem življenju tega morda sploh ne podpirajo. “Ta horoskop ima prav, saj res že mesece nisem varal svoje žene,” zadovoljno pokimamo in jo mahnemo k sosedi. Ali če v horoskopu recimo piše: “Škorpijoni imajo trdno zunanjo lupino in radi pičijo, a pod to lupino se skriva zvesta, ljubeča in predana oseba, ki ne pozna meja strasti,” bo kakšen škorpijon radostno vzkliknil: “Aha! Torej je res! Vsi pravijo, da sem neotesan bedak, ampak to je torej samo zato, ker niso spoznali pravega mene.”
2. Astrologija ponudi kaos, ko je kaos potreben
Ljudje smo, vsaj po večini, racionalna bitja. Radi imamo red, še raje pa predvidljive situacije. To je lahko precejšnja ovira, kadar se znajdemo pred odločitvami, ki bi nas lahko vodile v preveč nepredvidljive zaplete. Zato je včasih treba dodati ščepec iracionalnega.
Je že tako, da včasih zmrznemo, kadar je treba sprejeti pomembno odločitev. Kadar se znajdemo na življenjskem križišču in imamo premalo informacij, da bi lahko sprejeli tehtno odločitev, včasih raje kar obstanemo na mestu, prepričani, da je nesprejeta odločitev boljša kot napačna odločitev. In tako lahko leta – ali pa vse življenje – obstojimo na eni točki.
Tu nastopijo prakse, kakršna je recimo astrologija. Ko odločitev prepustimo Vesolju. Zvezde nam pokažejo pot, ker v zvezdah je menda že prav zapisano. Je potem ta odločitev prava? Kdo ve. Niti ni pomembno. Je pa bolje, kot če ne bi sprejeli nobene.
3. Astrologija je poceni in vsem dostopna
Zakaj je skozi stoletja astrologija preživela, medtem ko so druge ljudske prakse, ki se ukvarjajo z naslavljanjem nekih nevidnih silnic v vesolju, končale na smetišču zgodovine? Po eni strani verjetno zato, ker drobljenje oglenelih kosti žrtvovanih koz za opredeljevanje naslednjega termina za žetev ne bi bilo ravno po predpisih sanitarne inšpekcije. Po drugi strani pa je pomembno tudi dejstvo, da je dostop do astroloških napovedi enostaven in večinoma celo brezplačen.
Biti odjemalec astroloških praks v dobi informacij pomeni le, da si na pametni telefon namestimo (brezplačno) aplikacijo za odčitavanje tedenskih (ali pa kar vsakodnevnih) horoskopov. Pred davnimi časi je bilo pomembno, da so bili rituali težko dostopni in dragi, ker je to ljudi prepričalo o njihovi avtentičnosti, kredibilnosti. Danes pa tako ali tako obubožamo z nakupom telefona, na katerega si bomo potem namestili to brezplačno aplikacijo.
4. Astrologija kot potrditev
V času ekstremne kostumizacije, ko so oglasi do podrobnosti prilagojeni našim željam, okusom in najglobljim seksualnim moram, astrologija zapolni zanimivo emocionalno vrzel. Izpolnjuje centralni človeški paradoks, ko si želimo biti unikatni in hkrati del skupine. Z astrologijo lahko negujemo svoje lastne specifike in jih obenem obrazložimo s pripadnostjo nekemu nebesnemu znamenju. Recimo: “Ko sije polna luna, se rad popolnoma gol sprehajam po gozdu, ampak saj veš, vodnarji smo pač malce posebni.”
Vidik potrditve je morda celo najbolj privlačen in tudi najpomembnejši del astrologije. Ko nas astrologija opiše, nam obenem to ponudi možnost, da se sprejmemo takšne, kot smo. “Ja, vem, da vedno zamujam, ampak kaj naj, če sem rojena junija.” Astrologija tako ponuja udobje gotovosti v svetu, ki ga je sicer čedalje težje nadzorovati.
Pa če verjamete zvezdam ali ne.