#1 Nazaj k skupnosti

Ljudje imamo neverjetno sposobnost zbliževanja med trajanjem krize. Po vsej verjetnosti gre za kolektivni nagon po preživetju vrste, kar v kriznih situacijah pomeni, da začnemo drug na drugega gledati kot na sočloveka, ne več kot na nekoga, ki nam bo zaradi svojega leporečenja na sestankih izmaknil povišico (ki bi jo tako ali tako zapravili za, recimo, igralno konzolo na Amazonu). Zdaj se pojavlja samo vprašanje, koliko časa bomo sposobni tak kolektivni duh solidarnosti obdržati.

#2 Optimizacija vsakodnevnih praks

Vsi, ki smo med krizo besno koristili dostavo hrane na dom, bomo verjetno to počeli tudi po njej. Bentenje nad dolgo vrsto na blagajni do pet izdelkov bo postala nostalgična šala in kar ne bomo mogli verjeti, da smo svoj čas hodili v trgovino in porivali pred sabo voziček, ko pa smo vendarle vedeli, da so naši najljubši jogurti točno pet klikov stran.

Serijsko naročanje dostave v času krize bo namreč dalo večjim trgovcem konkreten namig, da malce okrepijo svojo infrastrukturo. Zato bomo veseli, ko bodo po cestah začeli brenčati električni skuterji, ki ne dostavljajo samo pic, ampak pravo pravcato doma naklikano 'fasungo'.

#3 Nekaj časa bomo uživali v čistem ozračju

Verjetno takoj po karanteni ne bomo vsi bežali v Benetke preverjat, kako so videti kanali zdaj, ko po njih radostno drsijo delfini, pa tudi nebeško modrino neba na Kitajskem bomo raje prepustili njenim prebivalcem, ki so bili za tovrstna naravna čuda nedvomno bolj prikrajšani kot mi. Bomo pa zagotovo – ne glede na geolokacijo – še nekaj časa dihali čisti zrak. Izpust CO2 med koronakrizo na Kitajskem je recimo upadel za skoraj 30 %, in kot kaže, bodo številke pri nas precej podobne.

#4 Premiki v življenjskih ciljih

Kolektivne ali individualne krize so skoraj vedno indikator sprememb, in to ne nujno na slabše. Čas se je, vsaj navzven, ustavil za skoraj tretjino svetovnega prebivalstva, kar pomeni, da smo hočeš nočeš prisiljeni malo prevetriti svoje podstrešje. Tedni kontemplacije bodo navrgli številne 'aha' momente in marsikdo bo odkril svoje pravo poslanstvo. Ko dobimo nazaj najbolj cenjen vir – torej čas – pridobimo tudi nove dimenzije dojemanja sebe in sveta. In te običajno prinašajo boljše verzije nas samih.

#5 Univerzalni temeljni dohodek?

O tem se govori že nekaj časa in glede na poenotene vladne ukrepe tako doma kot po svetu se nam utegne zgoditi, da bomo prvič v življenju del eksperimenta univerzalnega temeljnega dohodka. Kot dolgoletni prekarci in predstavniki generacije X si ta hip sploh ne znamo predstavljati, kaj to pomeni. Če se nam bo res zgodilo takšno nakazilo, obljubimo, da bomo o tem napisali obsežen čustveno-izpovedni članek.

#6 Za vedno spremenjena kultura higiene

Marca si je ves svet začel umivati roke tako, kot so si jih do zdaj umivali le kirurgi. Vsi tisti, ki smo pred marcem 2020 v avtu, torbici ali pisarni imeli razkužilo za roke, pa smo se iz čudakov z obsesivno-kompulzivno motnjo v očeh drugih spremenili v prave guruje za preventivo. Higienske vizionarje tako rekoč, ki so bili bitko z bacili, še preden so ti postali svetovni sovražnik številka 1.

#7 Okrepilo se bo delo na daljavo

Mnogo podjetij bo ugotovilo, da zaposleni lahko hvaležno opravijo določena dela tudi od doma, in to celo bolje (in ja, vemo, da arheologi ne spadate mednje). Številni delodajalci bodo ugotovili to, kar raziskave pravijo že nekaj časa – da je delo od doma lahko učinkovito za podjetje, če se vzpostavi odkrito zaupanje med šefom in zaposlenim.

#8 Okrepljeno zaupanje v znanost

Če smo v zadnjih dveh desetletjih včasih malce zmajevali z glavo, ko smo poslušali tega ali onega strokovnjaka, bomo odslej spet prisluhnili vsem bolj pametnim – tistim, ki so več kot tretjino svojega življenja preživeli za debelimi buklami ter stenami laboratorijev zato, da bi z nami delili težko prignana dognanja.

Naslovna fotografija: Profimedia