Vse več otrok potrebuje logopeda
V zadnjih desetih letih je število otrok, ki potrebujejo pomoč logopeda, s 25 zraslo na kar 40 odstotkov. In ravno zato so na A1 posebno pozornost namenili problematiki govorno-jezikovnega razvoja otrok, in nastal je projekt logopedskih pravljic. Ta sicer ne nadomešča dela z logopedi, ampak s pomočjo stroke ponuja staršem novo didaktično orodje, s katerim bodo svoje otroke spodbujali k vadenju glasov.
Ker govor v prvi vrsti gradimo čez poslušanje, je pomembno, da so slušna gradiva otrokom prilagojena in kakovostna. Pravljice zajemajo glasove, ki so v praksi najbolj zastopani kot težje izgovorljivi, narobe naučeni, ali pa jih v govoru še ni, ko bi bil že čas, da se pojavijo. - Monika Rataj, prof. defektologije, surdopedagoginja-logopedinja (www.logopedi.si)
Kako delujejo logopedske pravljice
Gre za zvočne pravljice, ki so zasnovane tako, da se posvetijo enemu izmed 12 glasov, ki so identificirani kot tisti, s katerimi imajo otroci največkrat težave. Tako je nastala serija 12 pravljic, ki služijo kot priprava za izgovarjavo posameznega glasu na način, ki otroke vabi k izgovarjanju logatomskih zlogov, iz katerih se tvori beseda. To so tisti zlogi z glasovi, ki jih odrasli izgovarjamo samodejno (recimo ri, re, ra, ro, ru, bru, tru, dru), medtem ko za malčke predstavljajo prave verbalne kuclje!
"Na splošno v logopediji velja, da se glasovi T, D, K in G razvijejo najkasneje do 3. leta, sičniki S, Z, C in glas L najkasneje do 4. leta, šumniki Š, Ž, Č do 5. leta, glas R pa do 6. leta, vendar praksa kaže, da je zamik pri izgovorjavi glasu R tudi v 7. leto, saj je eden izmed težjih, če ne celo najtežji glas za izgovorjavo." - Monika Rataj, prof. defektologije, surdopedagoginja-logopedinja (www.logopedi.si)
Zato z njim ravnamo previdno in ga pri učenju ne uvajamo prej, kot je čas za to, saj lahko pride do napačne rabe le-tega, kar se potem v govoru utrdi in zelo težko logopedsko popravi.
Da bi se s težje izgovorljivimi glasovi otroci lažje spopadli, so jih avtorji prav umetelno skrili še v videoanimacijo določenih besed iz pravljice, ki otroke k učenju pritegne bolj kot klasično ponavljanje besed. Ideja logopedskih pravljic je torej, da služijo tako slušnemu razlikovanju med težje izgovorljivimi glasovi kot tudi dejanski izgovarjavi glasov.
Moč stroke, kreative in žametnih glasov
Pravljice so nastale kot skupen projekt, v katerem je svoje strokovno znanje ponudila logopedinja Monika Rataj, kreativno pa jih je ubesedila Nina Mav Hrovat. Tudi tokratne pravljice bodo brali prijetni glasovi dramskih igralcev starejše generacije (sama izvrstna imena - tri, ki jih lahko poslušate že danes, berejo Aleš Valič, Maja Končar in Marijana Brecelj), ki jih poznamo že iz gostovanja Lahkonočnic v oddaji Lahko noč, otroci!
Kako do pravljic?
Prve tri logopedske pravljice so bile objavljene na svetovni dan glasu, 16. aprila, na spletni podstrani Lahkonočnic. Preostale pravljice bodo objavljene prav tako po tri ob četrtkih, ki sledijo. Vsako otroško pravljico boste lahko spoznali po naslovni ilustraciji, na voljo pa bo tudi po pet ilustracij besed za vajo, ki bo animirana v kratek video z možnostjo vklopa zvočnega posnetka besede.
Naslovna fotografija: Profimedia. Ilustraciji v članku: Lea Vučko in Jure Brglez za A1.
