#1 Vzpostavite učni prostor

Jasno je, da dnevne sobe ne morete spremeniti v popolno učilnico in telovadnico s kozo in ripstolom, je pa skorajda nujno, da en kotiček v domu namenite samo šolskim obveznostim. Za boljši učinek se velja pogovoriti kar z novim učencem. Če bo imel proste roke pri izbiri kotička, bo toliko bolj zavzet za učne aktivnosti. Nekateri se odlično učijo na tleh, ko imajo lahko pred sabo odprtih več gradiv, spet drugi se radi med ponavljanjem poštevanke gibljejo. Verjetno v teh razmerah pridejo vsi predlogi prav, dokler vam otrok seveda ne sedi na štedilniku ali pa riše rodoslovnega debla s straniščne školjke.

#2 Poskusite slediti urniku

Idealno je, če sledite rutini šolskega urnika, čeprav vedno to ne bo mogoče, saj se vmes vneto polni tudi vaš e-nabiralnik, ali pa morate mimogrede opravljati nujne telefonske klice. Za naloge, ki zahtevajo koncentracijo z obeh strani, pa si vendarle rezervirajte 45 minut, pri čemer dosledno eliminirajte vse moteče elemente, kot so TV, radio (če ga še imate) in predvsem … mobilne telefone.

Naslovna fotografija: Profimedia

#3 Pozanimajte se, katero znanje mora otrok usvojiti

Med učenjem lahko večkrat zatavamo na druga področja, ki morda sploh ne spadajo v del učnega načrta. Preden si skupaj z malim začneta gristi nohte, preverite pri učitelju, katero snov je treba predelati. Jasna navodila vam lahko rešijo ure nepotrebnega mentalnega naprezanja. Res nima smisla, da z malim med korono opravita sedmi razred, če dejansko obiskuje petega.

#4 Pomagati ni isto kot opraviti delo namesto učenca

Spodbujajte samostojno učenje in opravljanje nalog. Vključujte se po potrebi. Če se zalotite pri reševanju enačb, umetelnem risanju miselnih dreves in pisanju esejev, ste šli že predaleč. Poleg tega je vaš mulček verjetno vmes že odšel od mize, pa tega niste niti opazili. Zato si zastavite zelo enostavno vprašanje: kako je možno, da otrok v dvajsetih minutah naredi štiri videe za TikTok, če pa že dva dni žica, da mu pripravim Power Point prezentacijo na temo Pitagorovega izreka?

#5 Postavite si jasne cilje

Določite čas, potreben za učenje in čas za igro. Razporedite snov tako, da se najprej lotite najtežjih delov, pri čemer bodite pri razlagi kar se da strpni. Takoj ko boste izgubili živce, bo prenos znanja okrnjen. Če se malce vrnemo v preteklost: verjetno se še živo spomnite svoje kričeče učiteljice zemljepisa iz osnovne šole, ne spomnite pa se, o čem je kričala. No, o tem vam govorimo.

#6 Izkoristite koncentracijo

Vsak od nas ima v določenem času v dnevu visoko raven koncentracije, ko lahko v relativno kratkem času opravi veliko dela. Vaš mali prestolonaslednik ni izjema. Naučite se opazovati nihanja in pogumno prestrezite intervale, ko je njegova koncentracija na vrhuncu. Ter obratno - ko opazite upad koncentracije, naj predeluje manj zahtevno snov ali pa naj se prepusti kreativnim dejavnostim.

#7 Čas za računalnikom

Na lastne oči smo zadnje dni priča moledovanju malih igralcev Fortnita iz dobesedno vseh kotičkov sveta, ki ob večernih urah prosjačijo svoje mame za dodatne pol ure na računalniku. Zato ste, če ste starš, hočeš nočeš postali del kolektivnega fehtanja po dodatnih uricah za igranje video iger. To tudi pomeni, da večina otrok računalnik asociira z igro. Edina rešitev je, da čas za igrice pogojite z dodatnim konzumiranjem poučnih vsebin. Vpeljevanje dokumentarcev bo zato kar dobrodošla taktika.

#8 Luksuz individualnega dela

Če takole na hitro pogledamo, ste (ne)hote zavzeli vlogo zasebnega učitelja, kar bi moralo že po definiciji biti za otroka čisti privilegij. To tudi pomeni, da bi moralo usvajanje snovi potekati hitreje kot v učilnici s 30 učenci, če seveda ne izgubite živcev. Učenje ena na ena je dokazano učinkoviteje, če vam pri tem uspe vzpostaviti še dober odnos, ste pa sploh zmagali.