Denar
Z denarjem je vedno križ. Če ga je premalo, smo v eksistenčni krizi, ki jo potem psihoterapija rešuje kot anksioznost, nato pa naknadno še farmacija z antidepresivi. Če ga je preveč, pa se, če lahko verjamemo Notoriousu B.I.G., premo sorazmerno večajo tudi težave. Včasih do tiste skrajne točke, ko nekoga lahko ustavi samo še njegova lastna volja. Tako ali drugače. Staro pravilo namreč pravi, da človeka uničiš tako, da mu ali vse vzameš ali pa vse daš.
Rešitev: Človek mora nadzorovati denar, in ne obratno. To pa se je, sploh v teh turbulentnih časih, ponovno izkazalo za zelo velik izziv. Rešitev se seveda sliši nadvse enostavna – ukrotiti odhodke do te mere, da bodo vsaj malce pod skupno vsoto dohodkov. In to potem vestno vzdrževati. Proces, kako to naredimo, je dodatno rezanje osebnega proračuna ali pa doštukavanje proračuna s popoldanskimi storitvami. Kaj je tista prava pot, pa je, če se malce pošalimo, vprašanje za milijon dolarjev.
Prihodnost
Pridejo dnevi, ko namesto svoje prihodnosti vidimo čisto temo. Ali pa kot orjaško godljo s preveč spremenljivkami, ki jih želimo reševati, še preden se dejansko aktualizirajo. Če bi radi trčili ob lastne mentalne stene, lahko le začnete kovati scenarije o negotovi prihodnosti. Prej ali slej se vam bodo misli zavrtele v prazno. Še posebej na področjih, nad katerimi absolutno nimate nadzora. Kot je recimo zdravstvena kriza zaradi pandemije.
Rešitev: Namesto da se spotikate ob podrobnosti, si prihodnost raje začrtajte kot vizijo. Tako si boste dopustili nekaj nujnega prostora za manevriranje ter se sprijaznili s tem, da je nejasna prihodnost v resnici tudi najbolj misteriozen element življenja čisto vsakega od nas. Tako vas bo naslednja najboljša stvar morda venomer čakala za naslednjim vogalom.
Zdravje
Imamo dneve, ko v vsakem kožnem znamenju vidimo najhujšo grožnjo in ko nam nenadna krvavitev iz dlesni nemudoma pričara realizacijo prizorov iz cigaretnih škatlic. Zdaj nas bo po novem zaskrbel še vsak kašelj, vsak nos, iz katerega bo kaj malega pricurljalo, in vsak skok telesne temperature že malo nad normalo. Nič ne zaseje več skrbi o zdravju kot priložnostna pandemija (s spremljevalno karanteno). Naše zdravje je tako vsekakor brsteče gojišče tesnob, zato ni naključje, da se je hipohondrija dokaj kmalu znašla na medicinskem seznamu resnih motenj. Ste tudi vi med karanteno naključno dobivali občutke, da imate vročino in dražeče grlo?
Rešitev: Preventive so vedno boljše kot kurative. Zato je biti prijazen do svojega telesa in psihičnih zmogljivosti verjetno najbolj plemenita gesta. Luštno je vsak večer zaspati z mislijo, da smo vsaj nekaj dobrega danes naredili zase, pa četudi to pomeni le to, da smo z mirnimi mislimi posrkali skodelico nedolžnega kamiličnega časa z žlico medu.
Delo
Danes se večina pogovorov vrti okoli dela. Sem naredil dovolj? Bi se lahko na sestanku bolje izkazal? Bom lahko obdržal delo? Ojej, pa saj niti ne maram tega dela! Ampak bi vseeno rad imel službo. Kaj pa, če opravim en del službe še ob koncu tedna! Samo potem preveč delam. In sem utrujen. In imam simptome izgorelosti. Kaj pa, če nekaj časa ne bi nič delal, pa bi potem spet nekaj delal? Ta sliši se dobro. Nedelo. Ne-delo. Hm, zakaj pa ne. Saj si zaslužim! Ampak, kaj bom pa počel med tem, ko ne bom delal?
Rešitev: Ne glede na to, kako zelo obožujete svoje delo, zna biti popolna identifikacija s tem, kar počnete večino svojega budnega časa, sila nevarna. Naredite miselni eksperiment in si predstavljajte, kdo bi bili, če bi ostali brez dela. Kako bi se opredeljevali, če bi se morali usmeriti nekam drugam? Vas ta misel duši? Potem je verjetno napočil čas, da se malce distancirate od lastnega dela in se na novo sestavite.
Naslovna fotografija: Profimedia. Animirani GIFi via GIPHY.
