#1 Emocionalna (ne)stabilnost
Jasno je, da nihče ne mara nepričakovanih čustvenih izbruhov na delovnem mestu, ker to vedno vodi do neštetih neprijetnih posledic. Študija univerze v Houstonu, s katero so kar 12 let zbirali podatke o vplivu osebne rasti na kariero, je pokazala, da preseganje lastnih načel udobja in razvoj osebnosti v vestno, emocionalno stabilno osebo vodi do večjih zaslužkov in večjega užitka v karieri. Če torej še vedno verjamete, da je edina prava pot iskanje bližnjic z najmanj dela za največ profita, je morda čas, da preizkusite še kakšen drug pristop.
#2 Samo pamet tudi ni dovolj
Čestitke, če ste večino izobraževalne poti prestali z dvignjeno roko. Vaša pamet in načitanost skupaj sta navduševali učitelje in vam verjetno prislužile kakšno vrstniško zaušnico na hodnikih šole. Nič hudega. Se zdaj obrestuje. A za dosego čisto vseh kariernih ciljev to ne bo dovolj. Znanost pravi, da se je nujno treba priučiti tudi nekognitivnih lastnosti, kot so pozornost, samoregulacija in vztrajnost, da naredite nekaj, ne glede na to, kako težavno ali zamudno je.
#3 Prilizovanje šefu ni pametno
Če tole berete v avtopralnici, medtem ko čakate, da prevzamete šefovega sijočega audija, je prav, da vam zaupamo znanstveno odkritje, ki za vas nima najboljših novic. Prilizovanje šefu vam črpa energijo, ki bi jo veliko bolje unovčili, če bi dejansko delali svoje delo. Veste, koga se bo vaš šef najprej znebil? Najbrž ne tistega, ki je svoje delovne ure porabil za to, da je naredil nekaj koristnega za podjetje, kajne?
#4 Brez zabave ni rezultatov
Saj vemo, da bi v idealnem svetu vsi delali samo tisto, kar nas veseli, a znanost namiguje, da tudi če se to zdi nedosegljiv prestiž, bi k temu morali vsaj stremeti. Če ne drugače, pa tako, da poskrbimo, da nam je na delovnem mestu vsaj malce zabavno. Ljudje, ki delajo v zabavnih, sproščenih okoljih, so bolj nagnjeni k preizkušanju novih stvari in se ne bojijo narediti napak pri iskanju boljših rešitev. In seveda pri seganju po višjih kariernih stopničkah.
#5 Strast je pomembnejša kot talent
Strastni, zagnani in predani ljudje bodo vztrajali, se učili, sprejemali izzive in naredili vse, da dosežejo profesionalni uspeh. Ne glede na to, koliko talenta imajo, ki bi jim to pot lahko morda skrajšal. Tisto prednost lahko namreč hitro zabrišete z izobraževanjem, vajo ali drugimi ravno tako uporabnimi znanji.
#6 Prej začnete izgubljati, prej vam bo uspelo
Mislite, da morate na začetku karierne poti poskrbeti, da naredite čim manj napak in stopite v čim manj poslovnih pasti? Narobe! Če kdaj, naj vam spodleti na začetku kariere. Izgubite službo, izgubite projekt, naredite napako, naredite jih ducat. Učite se, razvijajte, širite mrežo, večajte znanje, predvsem pa se naučite izgubljati. Znanost pravi, da izgube na začetku kariere vodijo do večjih uspehov pozneje. Ker ko ste enkrat menedžer velikega podjetja, ni fino, da čez noč potopite dobrih sto služb.
#7 Poročiti se morate s pravo osebo
Ne, ne, ni mišljeno tako, kot smo vajeni iz filmov, kjer se protagonist poroči s plemenito lepotico in mu potem njen bogati očka zrihta službo v upravi svoje multinacionalke. Čeprav – če se vam ponudi ta priložnost, vam lahko zaželimo le vso srečo. Znanost sicer razmišlja malce drugače. Namreč, kot pravijo študije, osebnost osebe, s katero se poročite, močno vpliva na vašo vestnost na delovnem mestu in s tem tudi na razvoj vaše profesionalne kariere. Saj se zdi logično – če živite z nekom, ki ne verjame v ista načela profesionalizma kot vi, bo ta oseba le nenehna ovira na vaši karierni poti. In če živite z lenuhom, morate vedeti, da je lenoba hudo nalezljiva.
#8 Malce anksioznosti ne škodi
Morda zavidate tistemu sodelavcu, ki venomer s popolno brezbrižnostjo sprejema izzive, kritike in spremembe, a ste s svojo sporadično anksioznostjo morda celo v prednosti. Nekatere študije so namreč pokazale, da srednja raven stresa na delovnem mestu vodi do izboljšane delovne uspešnosti. Le znati morate nadzorovati ta stres, da ne končate v klobčiču pod pisalno mizo.
#9 Spremenite, kar lahko
Vse zgoraj našteto je možno le, če ste pripravljeni stopiti iz poznanih okvirjev svoje osebnosti in predvidenih zmožnosti. Za vsak korak se morate najprej odločiti sami. In na tem delati. Kolikor seveda lahko. Na koncu znanost namreč pravi, da na proaktivnost pri delu močno vplivata tudi dva dejavnika, ki ju ne moremo ravno spreminjati kar tako – okolje in genetika. Če vam res ne gre, lahko torej na koncu vedno krivite starše.
Fotografije: Profimedia
