#1 Marcel Duchamp – Fontana (Fountain, 1917)
Kaj gledamo: Predmet, ki si je izboril pravico, da ga imenujemo umetniško delo. Torej, pisoar z umetniškim imenom Fontana.
Obdobje oz. zvrst: Dadaizem.
Zakaj: Ker je Duchamp s tem neposredno odprl večno vprašanje, in sicer, kaj je tisto, kar definira neko delo kot resnično umetniško? Odgovor: Napačno vprašanje! Ni kaj, temveč kdo. Umetniškega dela ne definira nihče drug kot umetnik sam.
#2 Tracy Emin – Moja Postelja (My Bed, 1998)
Kaj gledamo: Razmetano posteljo, ampak v hedonističnem stilu. Takšno, kot smo jo recimo videli v filmu Trainspotting (katerikoli del).
Obdobje/zvrst/gibanje: Young British Artists.
Zakaj: "Umetnost ni tu zato, da jo gledamo, temveč zato, da jo občutimo," je nekoč povedala Tracey Emin. Gre za delo, ki je nekako nastalo samo po sebi. Po 4-dnevni depresivni epizodi, preživeti v postelji, je umetnica zgolj postavila na ogled najbolj intimen prostor človekovega bivanja. Nam se zdi kot katerakoli postelja po burni študentski noči. Plus/minus nekaj steklenic vodke.
#3 Damien Hirst – Za božjo voljo (For the Love of God, 2007)
Kaj gledamo: Platinasto litino človeške lobanje, obdane z 8601 diamantom.
Obdobje/zvrst/gibanje: Konceptualna umetnost, instalacijska umetnost, Young British Artists
Zakaj: Najprej moramo vedeti, da gre za najbolje prodano umetniško delo še živečega umetnika vse časov. Končna cena: 50 milijonov funtov. Kot drugo: ime Za božjo voljo! je v bistvu vzklik umetnikove mame, ko je videla ponujeno ceno. Iz tega samodejno sledi tudi to, da delo uteleša vprašanje moralnega stika med umetnostjo in denarjem.
#4 Carl Andre – Equivalent VIII, 1966
Kaj gledamo: 120 lepo zloženih šamotnih opek.
Obdobje/zvrst: Minimalizem, sodobna umetnost
Zakaj: Nekateri pravijo, da gre na najbolj dolgočasen primer kontroverzne umetnosti, medtem ko drugo pravijo, da je čar dela v tem, da se o njem govori že več kot 50 let. Spet tretji pravijo, da je umetniku uspelo na novo definirati banalnost, kar je vsekakor svojevrsten dosežek. Nam pa se zdi, da mu je treba samo verjeti. In če Andre pravi, da "umetniško delo ne pomeni ničesar," potem je 120 lepo zloženih šamotnih opek zgolj in samo 120 lepo zloženih šamotnih opek.
#5 Maurizio Cattelan – Ljubezen (L.O.V.E., 2011)
Kaj gledamo: 11 metrov visoko marmornato skulpturo iztegnjenega sredinca na trgu Affari v Milanu.
Obdobje: Sodobna umetnost, instalacijska umetnost
Zakaj: Akronim L.O.V.E. je pravzaprav šala. Gre za kratice besed 'liberta', 'odio', 'vendetta' in 'eternita', kar v prevodu pomenu 'svoboda, sovraštvo, maščevanje in večnost.' Iztegnjen sredinec ob pravem času in na pravem kraju je, potemtakem, umetnost (poskus nečesa podobnega smo nedavno tega gledali tudi v Ljubljani). In ko smo že pri Cattelanu, spomnimo še na njegovo delo America.
Gre za 103-kilogramsko toaletno školjko iz zlata, ki je razstavljena v slovitem newyorškem muzeju Guggenheim. Na njeno uporabo naj bi ob odprtju razstave v vrsti čakalo več kot 100.000 Američanov. Ker le kdo ne bi želel svoje zadnjice vsaj enkrat v življenju posedeti na straniščno školjko iz čistega zlata?
Fotografije: Profimedia
