#1 Užitek v teku

Tisti, ki redno tečete, verjetno tudi dokaj redno doživljate mini ekstaze, poznane kot runner’s high. Gre za stanje, ki bi ga lahko opisali kot čisto srečo. Najprej so znanstveniki za to krivili endorfine, a so pozneje odkrili, da je za to odgovoren endokanabioidni sistem, ki skozi telesno aktivnost proizvaja lastne opiate. Skratka, lahko smo zadeti od lastne aktivnosti, kar se vsekakor sliši bolj varno kot morebitne alternative.

#2 Vonj po poletni nevihti

Vedno smo ga komentirali, nikoli pa nismo pomislili, da ga je raziskala tudi znanost in mu dala posebno ime. Vonj se imenuje petrihor, sestavljen pa je iz spojine geosmin (ista spojina, ki daje pesi tisti značilni okus in vonj po zemlji) ter hlapnih rastlinskih olj. Zato kar nabrusite nosove – če boste znali zavohati nevihto, vam lahko reši kakšno izpolnjevanje zavarovalniških obrazcev zaradi škode na avtu.

#3 Tolažilni jok

Cmeravost je v resnici terapija. Telo nam jo organizira takrat, ko se stres in frustracija nakopičita do te mere, da nam popusti še zadnji ventilček. Nekako podobno kot pri ekonom loncu. Pri joku v našem telesu nastanejo endogeni opioidi, ki so podobno opiatom pa še analgetsko delujejo. V bistvu smo lahko veseli, da imamo to samozdravilno sposobnost, ki nam povečuje odpornost proti čustveni bolečini. Ko naslednjič koga vidite jokati, mu čestitajte – njegovo telo se zna dobro servisirati.

#4 Kombo paket popivanja in kajenja

Alkohol in nikotin – dva kujona, ki naredita največjo žurko takrat, ko sta skupaj. Alkohol namreč povečuje željo po nikotinu, in obratno – nikotin znižuje občutek opitosti. Nadaljevanje igre je jasno. Izid? Prekoračen prag slabega okusa in klavrne presoje, ki brez izjeme vodi v astronomskega alkoholnega mačka.

#5 Drugačen odziv na dražje stvari

Lep primer je okušanje vin: številne študije, ki so vključevale celo MRI teste delovanja možganov, so dokazale, da so se udeleženci bolje odzvali, če so jim somelierji povedali, da okušajo drage buteljke. Čeprav je šlo v resnici za cenena vina.

Če so ljudje mislili, da okušajo dražje vino, so se zasvetili tisti deli možganov, ki so povezani z nagrajevanjem in motivacijo. V čem je finta? Dražje stvari razumemo kot boljše in možgani so prepričani, da je zato pri dražjih stvareh manj tveganja, da bodo slabe – v dražjih stvareh torej le bolj sproščeno uživamo.

#6 Tolažilna hrana

Vsak od nas ima vsaj eno vrsto hrane, ki jo konzumira zato, ker se ob tem počuti varno. Ta je po vsej verjetnosti podobna tisti jedi, ki smo jo kot otroci okušali v varnem fizičnem in čustvenem zavetju staršev. Zato ne zamerite, če ima nekdo rad vampe. Verjetno jih je jedel v toplem objemu stare mame in ga zato ne zmoti, da spominjajo na razrezano brisačo. Obenem to najbrž tudi razloži, zakaj se 90 % Slovencev najlaže potolaži z govejo juhico.

Naslovna fotografija: Profimedia. Animirani GIFi via GIPHY.