#1 Razmislek in raziskovanje možnosti
Že res, da se želja po menjavi poslanstva menja nekje v srčni čakri, a pri tem je vseeno dobro uporabiti malce analitičnega uma. K sreči se da v dobi inflacije informacij dodobra opremiti se z znanjem in morda odgovoriti na nekaj težkih, a pomembnih vprašanj. Na primer:
* Kakšne so zaposlitvene možnosti v moji sanjski profesiji?
* Koliko časa potrebujem, da usvojim vse potrebno znanje in dobim izkušnje?
* Ali lahko te cilje dosežem v nedrju lastne domovine ali bo potreben premik?
* Koliko časa in denarja me bo stalo dodatno izobraževanje?
* Koliko časa potrebujem, da se iz zavarovalniškega agenta prelevim v veterinarja?
Bodite iskreni pri svojih odgovorih, ker se tu snuje zelo pomembno križišče v vašem življenju. Križišče, pri katerem nočete čez 15 let ugotoviti, da ste zavili narobe.
#2 Premor in refleksija
Karierne spremembe, zlasti če so korenite (recimo od slikopleskarja do ustavnega sodnika), terjajo poglobljen premislek, neke vrste refleksijo, v kateri resno preverimo svoje želje in motive. Vsaka refleksija je časovno precej požrešna, a nujno potrebna. Impulzivne želje so tek na kratke proge in če vas bo recimo iz trenutnega delovnega mesta frizerja odkatapultiralo v nepremičninskega agenta, boste zelo verjetno najprej poljubili zaprta vrata. Saj veste, vsaka pot do cilja je tlakovana z ovirami, zato je fino vnaprej planirati, kako jih bomo preskakovali. Plan B nikoli ni bil slaba ideja.
#3 Celostna strategija
Po internetu kar mrgoli različnih tehnik, strategij in vodnikov do nove kariere. Preden se izgubite v poplavi resnih in manj resnih kariernih pridigarjev, si lahko ponovno pomagate z nekaj enostavnimi vprašanji. Tokrat so za pomoč na voljo tri:
* V čem ste dobri?
(Objektivno dobri. Ne dobri, ker vam je tako rekla mama. Pomislite recimo, s čim najbolj navdušite druge – kaj pri vas največkrat pohvalijo.)
* Katero delo vas veseli do te mere, da bi ga brez težav opravili zastonj?
(Ne zato, ker boste potem naslednja štiri leta delali za zvezdice v življenjepisu, temveč zato, ker je najlepše delo tisto, ki ga opravljamo z veseljem, pa še plačilo prejmemo zanj.)
* V kateri vlogi se počutite najbolje?
(Recimo: uživate v dolgih pogovorih z ljudmi ali raje rešujete stvari individualno – saj veste, razlika v življenjskem slogu knjižničarja in socialnega delavca je enormna.)
#4 Finančni načrt, ki sovpada z motivi
Naslednji korak zahteva malce bolj računsko analizo. Prva dilema, ki ste tu postavlja, je, koliko vas bo ta sprememba stala. Potem sledi še ena dilema - ali greste lahko čez predvideno karierno tranzicijo brez resnega zadolževanja? Najbolje bi seveda bilo, če bi se te spremembe lotili postopoma, medtem ko še vedno počnete, kar pač počnete za vsakdanji kruh, nato pa se doma do poznih večernih ur posvečate ekonomiji, anatomiji, kinologiji ali karkoli je že vaš novi interes.
Najslabše, kar se vam lahko zgodi, je, da zaradi slabo premišljene tranzicije obubožate nekje med prejšnjo in sanjsko službo, nakar morate ves svoj čas in energijo usmerjati v golo preživetje.
#5 Kako bo sprememba vplivala na moje najbližje?
Če imate samo mačka in upehan fikus, lahko ta del izpustite. Če pa vaše življenje obkroža družina ali njeni prvi zametki, boste verjetno svojo strategijo morali uskladiti še z najbližjimi. Zlasti če ta družina računa, da boste kdaj poskrbeli, da bo na mizi več kot le šopek umetnih hortenzij na prtičku idrijske čipke. Spet poglejmo vprašanja, ki vam bodo zbistrila misli:
* Bodo spremembe pozitivno vplivale na moje najbližje?
* Koliko časa bo najverjetneje trajala tranzicija?
* Ali družina lahko normalno funkcionira, tudi če se načrt zalomi in je potreben ponoven preobrat?
#6 Po-ča-si
Saj poznate tisto pesem od Dan D, kajne? Torej, počasi. Boljše so priprave, lažja bo tranzicija v novo karierno okolje, kar pomeni predvsem nove ljudi, ki se ukvarjajo točno s tem, kar zanima vas. Da bi jih spoznali in z njimi kultivirali stike, pa je seveda potrebnega nekaj časa in potrpljenja.
Fotografije: Profimedia
