Zavetišče Ljubljana je bilo ustanovljeno 4. oktobra 2002. Na leto oskrbijo približno 2.000 zapuščenih živali, od začetka obratovanja pa so jih skupaj že več kot 37.000. V vseh teh letih so spoznali, da sta december in januar najbolj problematična, saj takrat vsako leto beležijo povečan sprejem psov.
MOZAIK: Česa se lahko naučimo iz vaših izkušenj s pobeglimi kužki v prazničnem času?
MARKO OMAN, dr. vet. med.: Po naših izkušnjah sta najverjetnejša razloga za povečanje števila pobeglih psov v prazničnem času dva. Prvi je pokanje in preostali učinki pirotehničnih sredstev, ki se intenzivno uporabljajo v tem času. To lahko pse (in tudi druge živali) prestraši do te mere, da pobegnejo in se izgubijo.
Drugi razlog, ki je tesno povezan s prvim, je začasna oskrba pri prijateljih, sosedih ali sorodnikih, kjer med prazniki pristane veliko psov, ker grejo njihovi skrbniki na dopust. Začasni skrbniki psa morda težje obvladajo, so manj pazljivi ali pa se žival preprosto želi vrniti domov.
Se vam je v zavetišču v spomin vtisnila kakšna prav posebna zgodba o decembrskih najdenčkih?
Vsaka zgodba je po svoje posebna, vedno smo veseli, kadar žival vrnemo skrbniku. Vsak od zaposlenih bi gotovo imel svojo zgodbo. Najmanj pametne so gotovo tiste, ki razkrijejo, da se je skrbnik skupaj s psom odpravil silvestrovat na prosto v gnečo sredi mesta. Na srečo takšnih primerov ni več.
Ozaveščanje glede uporabe petard je sicer glasno že nekaj let. Imate v zavetišču občutek, da se stvari vseeno obračajo na bolje?
V zadnjem obdobju je steklo veliko akcij ozaveščanja javnosti proti pirotehničnim sredstvom, ena takih akcij je tudi akcija agencije TAM TAM. Z agencijo sodelujemo tudi v zavetišču in podpiramo glas proti prosti uporabi pirotehnike.
Z veseljem sporočamo, da skrbniki živali in tudi vsa javnost navedeno že v veliki meri upošteva. Rezultat je vse manj zapuščenih oz. izgubljenih psov, kar potrjuje statistika zadnjih let. Ta kaže, da število sprejetih psov ostaja bolj ali manj konstantno čez vse leto oziroma se okrog praznikov poveča minimalno glede na letno povprečje.
[ PREBERITE TUDI: Kako znani Slovenci in Slovenke za novo leto poskrbijo za svoje ljubljenčke ]
Javnost torej vendarle postaja ozaveščena?
Zainteresirana javnost je ogromno prispevala k izboljšanju stanja. Če podam specifičen primer: konec preteklega leta sta se recimo dva fanta odločila, da bosta denar namesto za pirotehniko namenila za zapuščene živali. Kupila sta hrano za živali in jo predala zavetišču. To navdušujočo gesto smo objavili tudi na Facebooku in navdušenje se je širilo kot požar. Marsikdo si je premislil in pozneje smo zaradi enakega razloga prejeli še veliko donacij za zapuščene živali. Ozaveščanje je v tem času torej zelo pomembno.
Kaj lahko lastniki psov naredimo doma, da živalim zmanjšamo stres?
V domovanju živali priporočamo, da pripravite varno zavetje, kamor se lahko skrije in se počuti varno. Tudi pse, ki sicer živijo zunaj na vrtu, je med prazniki priporočljivo umakniti v hišo. Izberite miren, temen prostor, ki je zvočno čim bolje izoliran. Na oknih zagrnite zavese ali spustite žaluzije, saj se številni psi vznemirijo že samo ob svetlobnem blisku raket. Vklopite televizijo ali radio in glasnost nekoliko povečajte. Psa na silvestrovo utrudite z aktivnostjo, ki jo ima rad, nato pa mu ponudite nekaj dobrega za glodanje.
Kako pa naj se vedemo sami, ko vidimo, da je žival prestrašena?
Veliko naredite že s tem, da živalim omogočite svojo bližino. Predvsem na silvestrovo naj ne bodo same doma. Ob poku jih ne tolažite, saj s tem potrjujete njihovo vedenje in strah samo še povečujete. Živali raje zamotite z igro, triki ali kakšnimi vajami oziroma drugo pozornostjo, v kateri uživa. Če se žival ob poku prestraši, ostanite čim bolj mirni in se vedite, kot da se ni zgodilo nič posebnega.
Na kaj naj bomo pozorni, ko gremo na sprehod?
V večernem času, ko je pokanja več, se za sprehod odločite le, če je res nujno. Psa postopoma privajajte na spremembo dnevnega ritma. Priporočeno je začeti že zdaj, če boste namreč ritem spremenili naenkrat, bo tudi to zanj stresno. Pes naj bo med sprehodom ves čas na povodcu. Čeprav vas vaš kosmatinec vedno uboga, lahko petarda poči nepričakovano in psa prestraši do te mere, da v paniki zbeži neznano kam. Pred sprehodom tudi preverite opremo (ovratnico, oprsnico, povodec), da je brezhibna.
Kaj naredimo, če nam kuža vseeno pobegne?
Kljub vsem ukrepom se vseeno lahko zgodi, da vam pes pobegne ali se v paniki izgubi. V tem primeru izgubo čim prej prijavite pristojnemu zavetišču oziroma veterinarski organizaciji. Podobno je treba storiti tudi, če zapuščeno oz. izgubljeno žival najdete, saj jo lahko nekdo išče.
V okolici domačega kraja in tam, kjer ste psa nazadnje videli, izobesite plakate s sliko in z vsemi potrebnimi podatki. Prav tako o tem obvestite različne radijske postaje in socialna omrežja; kot eno izmed uspešnejših je zagotovo Facebook, saj lahko v kratkem času doseže veliko število ljudi.
Kaj pa, če se znajdemo na drugi strani te zgodbe? Če naletimo na psa, ki izgubljeno tava po ulicah ali okolici? Kaj je najpametnejše storiti v tem primeru?
Psa s pomočjo hrane poskusite privabiti k sebi, ga zadržati ali privezati z vrvico in spraviti na varno. Ponudite mu vodo in poglejte, da ni morda huje poškodovan. Če na psu opazite značko s podatki, lastnika nemudoma pokličite in obvestite. Če se pes giba po cesti oziroma predstavlja nevarnost, se ne ustavljajte, temveč pokličite 113 in po njihovih informacijah obvestite tudi pristojno zavetišče.
Fotografije: Profimedia
