Če je še pred nekaj leti veljajo pravilo, da je 'prava' služba zgolj tista, za katero moraš zjutraj vstati, se obleči in oditi od doma na točno določeno delovno mesto, potem ste zadnja leta verjetno bili brez interneta, okrožnica o tem, da si vse več ljudi po svetu službo priklika od doma, pa še ni prišla do vas
Stvar izbire
Če gre verjetni študiji Upworka, ki predstavlja eno največjih platform za svobodnjake na svetu, naj bi do leta 2027 ameriški 'freelancerji' postali vodilna delovna sila. Verjetno bo naše Podalpje sledilo temu trendu z nekajletno zamudo, a pri relativno dobri informacijski pismenosti pri nas ter splošni vpetosti v globalni trg se to utegne zgoditi hitreje, kot si mislimo. In če pogledamo malo podrobneje, se že dogaja.
Ista študija namreč navaja, da se je percepcija svobodnjaka v zadnjih letih spremenila v prid pozitivnega dojemanja, kar nazorno kaže tudi statistika: vse več mladih, starih med 20 in 40 let, se za svobodnjaški način dela odloča po želji, in ne več po nuji, med ključne razloge pa anketiranci navajajo občutek svobode, izrabo prednosti tehnologije ter pozitiven občutek, ko lahko svobodno upravljajo svoj čas: delajo lahko kadarkoli in od kjerkoli.
Preden si narišete sliko svoje bodoče kariere, ko nekje z Balija tipkate še zadnje poročilo za šefa, potem pa že skočite po svoj naslednji mojito, poglejmo, ali je tovrsten angažma primeren za vas. Ključne temne plati trenutnega svobodnjaštva so namreč nepredvidljivost dohodka, projektno delo, slaba regulacija trga dela ter orientiranost na samo določene vrste dela. Toda ne glede na temne plati je videti, da trend svobodnjaških poklicev raste.
Kdo so svobodnjaki?
Po večini predstavniki milenijske generacije, ki zaupajo tehnologiji do te mere, da si prek platform poiščejo projektno delo. Ko je delo opravljeno, ga naročniki projektov tudi ocenijo: v ospredju tovrstnih platform je predvsem vidik transparentnosti in nek fair-play med naročnikom in izvajalcem.
Podobno kot pri najemanju Uberja ali Airbnbja: poznate voznika oz. gostitelja ter ocenite storitev. In seveda obratno: dober gost na Airbnbju je tisti, ki ga je gostitelj pozitivno ocenil, s čimer si avtomatično dobi pike pri naslednjem gostitelju. Le da je v tem primeru pot svobodnjaka malce težja, saj je ustvarjanje kredibilnega profila precej naporno.
Brez referenc je namreč težko dobiti dobrega naročnika, zato večina začne tako, da postavi nizko ceno za svojo storitev, pri čemer je najbolj boleče dejstvo nemara to, da je pahnjen v globalno konkurenco, kjer npr. ponudniki iz držav tretjega sveta lahko konkurirajo s precej nižjimi urnimi postavkami. Je pa vsekakor prednost v tem, da so postopki sodelovanja med naročnikom in izvajalcem poenostavljeni in standardizirani, da so plačila po vsakem opravljenem delu vedno realizirana ter da je povpraševanja po storitvah ogromno.
McKinsey Global Institute je pred kratkim opravil študijo več kot 8.000 milenijcev po ZDA in 15 državah Evropske unije, rezultati pa so presenetljivi: med ključne karakteristike milenijskega svobodnjaka spadajo fleksibilnost, želja po transparentnosti, vpetost v globalni trg, informacijska pismenost ter večopravilnost. Večina anketirancev vidi največjo prednost v tehnologiji; ta jim namreč omogoča svobodno upravljanje delovnega časa, kar se posledično odraža v večjem zadovoljstvu pri delu. Nekatere raziskave celo ocenjujejo, da v primerjavi s tradicionalno obliko zaposlitve svobodnjak opravi tedensko več ur dela ter ponuja boljše rezultate.
Katere vrste dela?
Top kategorije dela, s katerimi lahko služite od doma, po možnosti še v pižami, so za zdaj predvsem kreativne, svetovalske in programerske narave, vendar se skupaj z razvojem tehnologije veča tudi nabor vrst dela. Možnost, da boste svoj naslednji projekt priklikali, je, tu ni presenečenj, največja v informacijsko-komunikacijskem sektorju, prednjačijo pa tudi kreativni poklici video in avdio produkcije, grafičnega oblikovanja, ilustratorjev, umetnikov ličenja, piscev scenarijev.
Če razvijate programsko opremo, postavljate spletne strani, vizualizirate podatke ali uporabljate katerokoli metodo strojnega učenja (machine learning), potem vse to že veste, saj svojega dela verjetno nikoli niste iskali prek časopisnega oglasa ali oglasnih desk. Veliko projektov najdejo tudi strokovnjaki in strokovnjakinje za vse vrste marketinga, na svoj račun pa pridejo tudi prevajalci in lektorji ter opremljevalci in opremljevalke notranjih prostorov, arhitekti, pravni svetovalci in svetovalke ter osebni (virtualni) asistenti.
Za ujemanje med povpraševanjem in ponudbo skrbijo algoritmi
Vsak naročnik ve, da se levji delež projekta opravi že z dobro izbiro izvajalca. In vsak izvajalec (freelancer) je najbolj srečen, ko lahko ustvarja projekt, ki se mu zdi navdihujoč in zanimiv. Tu svoje delo opravijo algoritmi in načeloma velja pravilo, da so najboljše platforme za delo tiste, ki vlagajo v razvoj učinkovitih algoritmov, ki kar se da natančno združijo interese obeh strani.
Pri uporabi platform se tako velja zanašati na tiste, ki so na spletu prisotne že dlje časa in ki so svoje avtomatske prilagoditve razvijale redno, sproti in predvsem glede na realno razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Med največjimi ponudniki globalnega trga dela, ki so na spletu prisotni že dlje časa, so: UpWork, Toptal, Freelancer in Fiverr. O njih pa se bomo nekoliko podrobneje razpisali v enemu izmed naslednjih člankov.
Fotografije: Profimedia.
