Že nekaj časa se zdi, da je Huawei na poti do nečesa izjemnega. Evolucija njihovih telefonov je bila razvidna od modela Huawei P9, ko so se združili s fotografskim velikanom Leico in tistikrat tudi končno nadgradili programsko opremo na raven, ki si jo sodobni mobilni telefon zasluži, prek Huawei P10, ko so začeli izpopolnjevati sam dizajn telefona, do končnega Huawei Mate 10 Pro, ki se je zdel kot nenaden skok v prihodnost, saj je poleg vseh izboljšav vključeval še umetno inteligenco za boljše rezultate pri fotografiranju. Združitev vseh teh tehnološko-oblikovnih preskokov je zdaj opazna v najnovejšem Huawei P20 Pro.
Na sprehodu: Ko je fotografija videti skoraj boljša kot resničnost
Kadar govorimo o telefonih Huawei, govorimo o fotografiji. To področje je vedno bilo paradni aspekt znamke in zato Huawei P20 Pro najprej opomni prav na to funkcijo. Na hrbtni strani telefona je tako zdaj trojna kamera – 40-megapikselna barvna leča RGB, pod njo 8-mekapiskelna telefoto leča in potem še 20-megapikselna monokromatska leča. Vse to, vključno z laserskim senzorjem za avtomatski fokus, so vsekakor razlogi, da je bilo treba tale telefonček peljati na sprehod in preveriti, kako zapisuje nam najljubše trenutke.
In sva šla. Najprej sva se na poti do službe zapeljala skozi Botanični vrt v Ljubljani, ki je bil v zgodnjih urah še ovit v jutranjo spomladansko roso. Pomeril sem telefon v izbran nasad vijolic in umetna inteligenca v kameri je nemudoma prepoznala moj interes za lokalno favno. 'Zelenilo' se je izpisalo na zaslonu in programček v ozadju je hitro optimiziral fotografijo, da je ta še bolj živahno odražala zeleno barvo.
Nisem bil prepričan, ali me straši možnost, da telefoni postajajo bolj pametni kot jaz, ali pa mi je to nekako v uteho, da bom s tem morda celo prvič v življenju posnel fotografije, ki me jih ne bo sram zmetati na Instagram. Zato sem Huawei P20 Pro nemudoma peljal na kavo, ker vem, da Instagram profil brez fotografije kave ni pravi Instagram profil.
Ob skodelicah na mizi Huawei spet pokaže svojo skrito inteligenco. 'Hrana' se izpiše na zaslonu, medtem ko laserski fokus lovi žličko ob skodelici ali pa mehurčke na peni kapučina in jih v milisekundah izostri v popolno ločljivost.
Tale tehnološka krasota si res zasluži primeren razgled, kjer je mogoče izkusiti tudi panoramski pogled. Na sobotno dopoldne tako odromava na sprehod po Dolenjskem podolju, kjer Huawei odkrije širino planjav, jaz pa dejstvo, da ima frajer tudi 3D-panoramsko snemanje, kjer poleg standardnega snemanja panorame izriše celo vektorsko globino prostora! Znanstvena fantastika, vsaj zame, ker se je moj mojstrski pas v fotografiranju končal pri konceptu ležeče in pokončno.
Še en test – noč v Ljubljani. Nočno slikanje s Huawei P20 Pro ni žganje zenic mimoidočih z maničnim bliskanjem, ampak umetna inteligenca ponovno poskrbi, da se na fotografiji izrazi in izkoristi svetloba, ki je dana. Pritisk na sprožilec fotoaparata pri nočnem slikanju ne naredi slik kar takoj, ampak v postopku, ki traja približno tri sekunde, opravi nekaj različnih nivojev fotografije, ki se potem združijo v en čudovit nočni utrinek.
Sicer sem želel svoj fotografski pohod, kot se spodobi, zaključiti s kakovostnim sebkom. Prelep dizajn telefona, ki na sprednji strani ponuja poln zaslon brez robov (podobno kot iPhone X), se na hrbtni strani razvije v odsevno kovinsko ploskev, kjer se bahavo prelivajo barve (verzija Twilight vijolično-modre je res impresivna). Ta ploskev pa lahko služi tudi kot provizorično ogledalo. Ponudim si hiter pogled – pričeska na mestu, kolobarji okoli oči minimalni, nos na sredini. Ni ne vem kaj, ampak sem bil prepričan, da bom ob uporabi prednje 24-megapikselne kamere in ob tako napredni umetni inteligenci zagotovo videti kot mladi George Clooney. Naredim sebek. In ugotovim, da Huawei sicer resda dela čudovite fotografije, ne dela pa čudežev. Ustvarjanje sebkov zato prepustim drugim.
Ko sva se še bolj spoznala
Kaj sem med svojim hitrim druženjem z novim Huawei P20 Pro še opazil: vključuje prepoznavanje obraza, ima zaščito s prstnim odtisom, lahko snema upočasnjene (slow-motion) posnetke (960 sličic na sekundo v 720p formatu), kar je zabavno, a potrebuje nekoliko več spretnosti, da izpade užitno, je neverjetno odziven (vendarle ga poganja octa-core CPU z osmimi procesorji, 6GB RAMa in Android 8.1 Oreo operacijski sistem z EMUI 8.1 uporabniškim vmesnikom, ki zdaj ni več prežet s hrošči), obenem pa ima noro vzdržljivo baterijo (48 ur je zdržal brez težav pri rednem fotografiranju, klicanju, pisanju sporočil in odgovarjanju na elektronsko pošto).
In mimogrede, umetna inteligenca v kameri je ravno tako prepoznala še eno živo bitje v moji bližini in ga nemudoma poimenovala 'Maček'. Jutri testiram še na tašči, da vidim, kaj bo tam pokazalo.
Najina redka nestrinjanja
Pogrešal sem standardni 3.5 mm vhod za slušalke. Sicer je priložen dongle in seveda obstaja možnost povezovanja prek sistema Bluetooth (tu le verzija 4.2 namesto 5), a mi arhaični geeki imamo radi svoje zanesljive slušalke. Prav tako me je nekoliko zmotilo, da se do sicer resda ne najbolj popularnih načinov fotografiranja in snemanja (panorama, 3D-panorama, slow-mo, HDR, črno-belo, s filtri …) dostopa prek podmenija 'Več' v drsečem meniju kamere, kar je malce zamudno, kadar želiš na drugačen način ujeti sicer hitro minljiv trenutek.
