Če bi skočili 30 let nazaj in nekomu iz tistega časa pokazali moderni mobilni telefon, bi ga verjetno na mestu sezulo od navdušenja in strahu obenem (pred 30 leti smo namreč še imeli razvit koncept zasebnosti).
Mobilni telefoni, ki jih danes razumemo kot nekaj popolnoma samoumevnega, so dejansko pravi tehnološki čudeži, saj z njimi v žepu ne nosimo samo ekspresnega dostopa do čisto vsakega drugega človeka, ki ima telefon, ampak imamo obenem tudi žepno različico knjižnice celotnega človeškega znanja pa vremensko postajo, televizijo, računalnik, fotoaparat in GPS. Ironično potem to tehnološko čudo večinoma uporabljamo le za všečkanje Instagram slik in hihitanje mačjim memejem.
"Hvala, mobilna telefonija, da lahko tole pogledam kadarkoli in kjerkoli!"
Zdaj pa to zgodbo obrnimo in pomislimo, kako bi mi reagirali, če bi nam danes pokazali mobilni telefon, na kakršne se bomo oglašali čez 10 ali 20 let. Verjetno bi odreagirali s podobnim navdušenjem. Tehnologije, ki se že razvijajo za implementacijo v naše mobilne telefone, so namreč kot iz znanstvene fantastike, a obenem skorajšnja resničnost.
Prirejena resničnost (Augmented Reality)
Nekateri ji pravijo 'obogatena resničnost', spet drugi 'nadgrajena resničnost', vsi pa so složni predvsem v tem, da bo s tem dodatkom naša resničnost postala nekaj več, kot je zdaj. To je tudi cilj razvoja te izjemne pogruntavščine, za katero se bomo čez nekaj desetletij verjetno spraševali, kako smo sploh lahko živeli v svetu, kjer ni obstajala.
Prirejena resničnost se najlaže razloži na principu video iger. Ključna razlika med resničnostjo in video igrami je v tem, da resničnost nima uporabniškega vmesnika. Nima prikazovalnika stanja, kot je to značilno v igrah, kjer imamo ves čas viden prikazovalnik (UI ali user interface), na katerem so izrisani nujni podatki, recimo zemljevid z našo trenutno lokacijo, kompas, da vemo, kam smo usmerjeni, pa koliko življenja nam je ostalo, koliko denarja ali surovin imamo in koliko časa smo že zapravili, namesto da bi počeli kaj bolj koristnega.
Ali ne bi bilo divje, če bi nekaj podobnega imeli tudi v resničnem življenju. Prikazovalnik, na katerem bi imeli ves čas izpisane koordinate, kjer smo, smeri, v katerih so za nas pomembne točke (najboljša kava, najcenejše gorivo in pekarne z najboljšimi bureki, ker vse drugo je irelevantno), koliko denarja imamo trenutno na banki ali celo v žepu, kaj je naslednja naloga, ki nas čaka v dnevu – vse to, kar imamo razdrobljeno po neštetih aplikacijah, združeno v en pregledni prikazovalnik, ki je viden ves čas in se obnavlja v realnem času. Recimo: takoj, ko kupite šop banan, se vaše bančno stanje na prikazovalniku zmanjša za 8 EUR, ker ste očitno kupili res velik šop banan.
Zanimivo uporabnost AR razvija podjetje Layar. AR želijo poenostaviti tako, da bo lahko vsakdo imel enostavno interakcijo z objekti v okolici, njihov projekt pa vključuje na primer tudi možnost, da kamero usmerimo v neko hišo in nam prikazovalnik takoj pove, ali je ta hiša naprodaj, koliko stane in koliko umorov se je v njej zgodilo. V lanskem letu pa se je izkazalo, da bo očitno velik igralec na področju nadgrajene resničnosti prav Apple, ki želi AR v čim krajšem času ponesti v mainstream tehnologijo. Na CNN so z Applovimi snovalci pripravili poučen in koncizen prispevek:
Naslednji korak je, da prikazovalnik povežejo še z izdelki. Tako bomo usmerili kamero v izdelek na polici v trgovini in nemudoma dobili informacije, kje je ta izdelek najcenejši, kako se primerja z enakimi izdelki drugih znamk in kaj o njem pravijo uporabniki.
Prvo pravo realizacijo tega je ravno pred slabim mesec predstavilo podjetje Google s svojo novo lečo Google Lens:
Zadnji korak, preden kot človeštvo potonemo v pogubo, pa bo verjetno usmerjanje kamere v ljudi, da bomo nemudoma dobili povezave na vsa njihova socialna omrežja, njihove kontakte, lokacije, kjer najpogosteje so, in verjetno še vpogled v morebitno policijsko kartoteko.
Univerzalno tolmačenje za vse jezike
Če ste spremljali serijo Zvezdne steze, vas je verjetno precej fasciniral njihov univerzalni prevajalnik, ki je ob prihodu posadke na kakšen neznan planet absorbiral lokalni jezik, ga razčlenil in začel avtomatsko tolmačiti.
Tudi univerzalni prevajalnik prihodnosti je lahko malce ... neroden
Na druge planete, kjer bi morali nezemeljske vrste spraševati, kje lahko kupimo liter mleka, sicer še ne bomo kmalu potovali, se pa ta tehnologija lahko še kako dobro obnese, ko nas sredi italijanske avtoceste ustavijo carabinieri, naše znanje italijanščine pa ne sega dlje od Io non sono un ragazzo, ker v aplikaciji Duolingo nismo vztrajali prek 6. stopnje.
Tehnologija univerzalnega prevajalnika je že razvita! Do določene stopnje, seveda, čeprav je prav Google s posebnimi slušalkami že prišel zelo blizu pravega univerzalega tolmačenja. Lahko pa koristite brezplačno aplikacijo Google Translate, kjer se v procesu govor-v-govor prevaja 32 jezikov. Slovenščina v govoru recimo ni podprta, lahko pa posnamete nekoga, ki govori bolj svetovljanski jezik, aplikacija pa vam bo potem povedano prevedla v tekst. In to zelo solidno, sploh, če želite natančen prevod La Bambe:
Prihodnost obeta veliko bolj sofisticirano tolmačenje, ko se bodo izpopolnili besednjaki in jezikoslovna pravila vseh svetovnih jezikov in tako ne bo več nobenega strahu, da se znajdemo sredi tuje dežele in se moramo z domorodci nekako dogovoriti, da ne bi končali v njihovem loncu.
Osebni medicinski optični čitalnik
Ležite na kavču, mirno gledate televizijo, ko vas nenadoma zdrzne neprijetna bolečina v trebuhu. Kakšne so vaše alternative? Počakate, ker sumite, da je to le stranski učinek dveh hamburgerjev in šestih vrčkov piva, ki ste jih imeli za večerjo, ali pa se odpeljete k zdravniku in dovolite, da profesionalec v beli halji žali vaše prehrambne navade.
Prihodnost obeta še tretjo možnost – obležite na kavču in z mobilnim telefonom sami opravite diagnozo vaše težave, katere razlog verjetno tiči prav v tem, da preveč ležite na kavču.
Razvoj samodiagnosticiranja je v porastu, a je za zdaj to omejeno na križanje simptomov za pridobitev okvirne diagnoze stanja ali pa za panično raziskovanje izraza 'traheotomija', ker se je tašča sredi družinskega kosila začela daviti s češnjevim paradižnikom.
Obenem naši mobilni telefoni že znajo kar dobro slediti različnim parametrom našega zdravja. Zmerijo srčni utrip, štejejo kalorije, nekatere aplikacije ponudijo celo osnovni pregled vida in omogočajo merjenje telesne maščobe ter ravni UV-žarčenja.
Korak naprej bo možnost, da mobilni telefon uporabimo za rentgensko in ultrazvočno slikanje. Leta 2016 se je eden takšnih izumov že pojavil na Kickstarterju, kjer bi z uporabo mobilnega telefona, mobilne naprave VR (virtualna realnost) in t. i. 'pametne majice' lahko pokukali v notranjost lastnih teles. Videli bi organe, kosti in ožilje, potem pa približali na specifična mesta in dobili dodatne informacije.
Ideja je v osnovi mišljena kot pripomoček za učenje o človeškem telesu, ker laiki pač ne znamo ločiti tumorja od rozine, a z vse večjo zdravstveno pismenostjo ljudi lahko pričakujemo, da bomo v prihodnosti nedeljske popoldne preživljali z občudovanjem svojih notranjih organov, ki se trudijo prebaviti vse, kar smo nametali vase za bogato nedeljsko kosilo.
Fotografije: Profimedia, Arena.net
