Bill Gates – brez pametnih tablic pred spanjem
Poslovni magnat ter ustanovitelj podjetja Microsoft na veliko promovira branje knjig, zato nekomu, ki redno brklja po Facebooku, dan težko mine brez Billovih referenc o tej ali oni knjigi, ki jo je prebral in jo zdaj toplo priporoča tudi preostali svetovni populaciji. Ljubezen do knjig je obratno sorazmerna z ljubeznijo do prenosnikov in pametnih tablic. V družini Gates namreč redno prakticirajo ure brez pametnih naprav, kar po njegovem mnenju predvsem pripomore k boljšemu spancu.
Steve Jobs – tehnološka abstinenca
Podjetnik, izumitelj, inženir, oče Appla in … budist. V njegovi družini so pametne naprave uporabljali v striktno omejenem obsegu oz. zelo malo, kar je Steve Jobs nekoč zaupal tudi novinarju New York Timesa. Izumitelj impresivnih mobilnih igračk se je dobro zavedal, kako pomembno je preprečiti pretirano uporabo telefonov in tablic pri mlajših. Po tem zgledu najdražje zasebne šole v Silicijevi dolini, kot je npr. valdorfska šola, ne uporabljajo elektronskih naprav pri otrocih, mlajših od 11 let.
Chris Anderson – pionir industrije dronov
Pravi, da je nevarnosti tehnologije izkusil na lastni koži in da zato ne želi, da se podobno zgodi njegovim otrokom. Andersona so otroci z ženo na čelu zaradi restrikcij pri tehnologiji okarakterizirali za fašista, oča pa jim je kot odgovor nakupil na stotine knjig, ki jih, kot jim je velel sam, “lahko vzamejo v roke, kadarkoli želijo”.
Mark Zuckerberg
Če mislite, da skupaj s svojima hčerkama razvija algoritme za spletno zmenkarjenje, se motite. Mark jima namreč ob večerih prebira otroška dela dr. Seussa, digitalne igračke pa so omejene na eno uro uporabe na dan.
Kakšni so razlogi za takšne omejitve
Ko začnemo brskati za ključnimi razlogi za tehnološke omejitve pri vzgoji, naletimo predvsem na raziskave, ki govorijo o tem, kako neprestana vključenost v družbena omrežja lahko povzroča simptom strahu pred tem, da smo kaj zamudili (fearofmissing out), kar je hudo tesno povezano z depresijo.
Če torej povzamemo: fino je, da imamo naenkrat vsi dostop do informacij, malo manj pa je fino, da zato čutite potrebo po tem, da veste, kakšno pašto danes kuha vaša bivša sošolka iz gimnazije. V tem primeru je nemara bolje, da to informacijo zamenjate za metanje ploščatih kamenčkov v vodo, pri čemer boste s svojim prestolonaslednikom dokončno izpopolnili tisto tehniko žabice, ki jo pilite že od osnovne šole. Ker pa ne bi radi prešli v dobo Kremenčkovih in ker vemo, da lahko tehnologijo obrnemo v svojo korist, če za dobrih 5 minut preklopimo na zdravorazumski način mišljenja, vam iz lastnih izkušenj nizamo nekaj kratkih in enostavnih korakov do bolj pametnega načina uporabe digitalnih tehnologij:
- Facebook – vse je v prilagoditvah
Uvedite malce strožji kriterij prijateljstev. Recimo, zamenjajte tisto sestrično iz Radencev, ki ste jo nazadnje videli na svojem 10. rojstnem dnevu (in njene barvno usklajene gobeline), s kakšno bolj navdihujočo spletno stranjo, ki ustreza vašim intelektualnim standardom.
- Instagram – vzemite ga kot pretirano retuširan fotoalbum
Vsaka lepa slika še ne pomeni, da je življenje tiste osebe ena sama koktajl zabava. Preden pozelenite od zavisti ob naslednji idealni kompoziciji, na kateri sta dva kičasta šampanjska kozarca s heštegom 'neprecenljivo', raje pomislite, da se je ubogi par tako trudil z idealnim posnetkom in izborom pravega filtra, da je verjetno pozabil nazdraviti.
- Novičarski portali – preden pozabite dihati, se spomnite na clickbait strategijo
Svet se je vrtel, se vrti in se bo vrtel tudi brez spektakularnih novic. Pravzaprav je stvar povsem enostavna: če niste ravno dežurni urednik ali novinar na enemu izmed portalov, ki se ukvarja z urgentno dostavo čisto vseh, še tako banalnih novic, jih lahko mirno izpustite. Ključne stvari bodo vedno prišle do vas – tako ali drugače. Naj se paranoična drama iz TV-studia ne naseli v vašo dnevno sobo.
- Dopaminski šusi brez podrsavanja po zaslonu
Vemo, da naši možgani delujejo po principu nagrade, ampak ni treba, da je ta nagrada naslednja objava na Facebooku (ker je ta lahko le brezvezen oglas za motorno olje). Če še niste ukinili opozorilnikov o vsaki všečkani objavi, je morda zdaj čas, da to storite?
- Moč dotikov
Ena izmed statistik pravi, da se povprečni uporabnik okoli 2.600-krat na dan dotakne svojega telefona, tisti bolj na skrajno desnem ekstremu uporabe pa se dnevno dotaknejo pametnega zaslona tudi več kot 5.400-krat. Pomislite, kako bi bilo, če bi dnevno vsaj 10 % teh dotikov namenili kateremukoli živemu bitju.
- Prevzemite nadzor nad lastno koncentracijo
V večini primerov se nam ni treba takoj oglasiti na telefonski klic, vendar to vseeno storimo. Mala skrivnost: kmalu po tem, ko si boste uredili prioritete javljanja na nujne klice, boste ponovno slišali ptičje petje.
Za konec sicer ne moremo mimo smešnega paradoksa: da bi si malo oddahnili od tehnologije, morate to izvedeti prek tehnologije – kot je recimo branje tega članka. A prvi korak je že narejen.
