Povprečen moški, star od 25 do 45 let, se najverjetneje ne zaveda, da je izkušnja interneta za večino žensk precej drugačna kot zanj. Verjetno nikoli ne naleti na posebneže, ki jih ženska populacija spleta razvršča med zasledovalce (stalkerji), čudake (creeps) in plenilce (predators). Da bi dobil boljši vpogled v to spletno realnost, sem zbral nekaj resničnih zgodbic o internetnem nadlegovanju. Nekatere so smešne, druge so neprijetne, za določene pa kar težko verjamemo, da se lahko dogajajo na internetu.

V resnici se lahko zgodi vsakomur

Ne glede na spol, starost ali nagnjenost se bomo na internetu slej ko prej srečali s kakšnim grdobinom. Na internetu so si pridobili že dobro znan naziv – troli. Običajno so to le zelo zdolgočaseni ljudje, ki jim je v veselje, da s svojimi komentarji razburjajo druge. K sreči v večini teh primerov za dejanji ni višjih škodoželjnih ciljev ali želje po fizični interakciji. Na primer, na Facebooku objavite svoj photoshooting in uporabnik z bizarnim vzdevkom komentira:Tule imaš pa debela stegna, dečva ali pa A boš kakšne uteži dvignil, piščanček? Sicer skrajno neprijetno in lahko nam pokvari dan, a se ob tem ne ustrašimo za svojo varnost.

Verjetno smo že vsi bili priče sumljivo mamljivemu sporočilu, ki je kdaj priletelo v naš zasebni nabiralnik. Nekaj podobnega temu: Pozdravljena! Bi rada postala svoja šefica? In to kar iz udobja svojega doma?! Pri nas v Podjetju iščemo nove sodelavce! Če te to zanima, mi povej svoje podatke. Sicer takoj zavohamo, da gre za sporočilo piramidnega sistema prodajanja in ga zato lahko mirno ignoriramo, kajne? Ne nujno.

Znanka mi je razkrila presenetljivo izkušnjo z nesramnostjo teh lovcev na naivne spletne uporabnike. Povedala je sledeče: ''V dveh primerih sta me kontaktirali ženski. Ko nista dobili tega, kar sta hoteli, sta se spravili na moj videz in na vse javne informacije o meni. Skorajda, kot da bi to poskušali uporabiti za izsiljevanje …'' In čeprav smo na internetu in socialnih omrežjih tem interakcijam izpostavljeni vsi, pri spolih pride do precejšnjih razlik v sami izkušnji.

Kaj so omenili moški

Tudi manj nežnemu spolu se na internetu dogajajo zanimive reči. Komentarjev slik in telesa niso deležna le dekleta (čeprav pogosteje), ampak doletijo tudi moške. Znanec je podal mnenje: ''Ženske dajejo 'neprimerne' komplimente ali pa komentarje skorajda bolj pogosto kot tipi. Je pa res, da je glede na to, da se večina ljudi še zmeraj identificira kot hetero, nekako logično, da iz svojega vidika več komentarjev dobim od žensk kot od tipov.''

Seveda pa lahko to pelje do tudi bolj dramatične verbalizacije. Slišal sem nekaj zgodb, kjer so dekleta fante zasledovale na socialnih omrežjih. Običajno le s komentarji in všečkanjem, a dovolj intenzivno, da je bilo za žrtev neprijetno. Med temi so se znašli tudi primeri, ko je dekle samoiniciativno fantu poslalo eksplicitno risbo njega in nje (čeprav nista bila v razmerju oz. jo je komaj poznal). Že diši po hollywoodski grozljivki?

Seveda si moški z lepšim spolom delimo predvsem strah pred tem, da bi neki spletni neznanec izbrskal naš domači naslov in se nepričakovano povabil na obisk. Z današnjo tehnologijo je to mogoče. Kljub temu pa obstaja razlika v doživljanju teh 'vsiljivcev' med moškimi in ženskami. Kot mi je svoj pogled razkril prijatelj: ''Saj je čudno in nadležno, ampak strah me pa ravno ni. Vseeno sem moški s 85 kilogrami, piše mi pa ženska s 45 kilogrami. Ni ravno strah vzbujajoče.'' Najbrž ni gledal Usodne privlačnosti. Pri dekletih je seveda ravno obratno. V njihovem primeru ti čudne reči piše nekdo, ki je doma v supertežki kategoriji, ona pa v mušji. In ker je na internetu zdaj res že čisto vsak, so ti primeri vse pogostejši in vedno bolj čudaški.

Kaj so delile ženske

Od deklet sem prejel veliko zgodb. Večinoma so mi pripovedovale o prejemanju zelo zanimivih sporočil. Na Facebooku se namreč pogosto dogaja, da dekleta dobijo sporočila od ljudi, ki jih sploh ne poznajo. Vsebina je včasih lahko čudna, največkrat pa trapasto smešna. Na primer, znanka mi je opisala, kako je zamenjala profilno sliko in kmalu potem dobila prošnjo za pogovor (message request), v kateri je pisalo: Nice face to suck – Lep obraz za cuzanje. Kako se odreagira na tako strelo z jasnega? Znanka ga je preprosto blokirala.

Včasih dekleta dobijo celo prošnje za poroko, čeprav je bila prošnja za prijateljstvo na Facebooku doslej edina interakcija med njo in njim! Prazne obljube ali prvi trzljaji psihopata v nastajanju? Močno dvomim, da so želje kateregakoli dekleta, da mimo prijaha princ na belem prenosniku in ji še pred pozdravom navrže ''Ali bi se poročila z mano?'' Takšni betežni poskusi največkrat ostanejo le pri besedah, tu in tam pa se nadlegovanje razvije tudi v sporočila v slikah.

Nekemu dekletu je tako moški iz Pakistana najprej pošiljal (spet, kar naenkrat, ne da bi se poznala) emojije, nato pa slike sebe in svoje družine. Končno je potem sledila še slika njegovega 'korenjaka'. In kar težko je verjeti, da to sploh ni tako redka praksa. Prijateljica pravi, da dobi vsaj eno prošnjo za poroko na mesec, največkrat skupaj s sliko njegove mesene rakete, občasno pa celo s prošnjo za denar.

Nekaj drznih prijateljic se vseeno odloči odpisati.''Hvala, ampak ne. Imam fanta.'' Prav tako kot v realnem življenju pa takšne zavrnitve bolijo. Le da na internetu ni takojšnjih posledic, zato so odzivi najpogosteje agresivni in žaljivi. Potem ko prijateljica en dan ni odpisala, se je sogovornik recimo odločil napisati, da je nesramna in da nima srca. Nemalokrat sledijo tudi žaljivke, včasih nadvse kreativno sočne.

Prijateljica se je odločila deliti bolj pretresljivo zgodbo: “Na Facebook tržnici sem objavila star kavč, ki sem ga želela podariti. Kontaktiral me je moški, ki je kavč rezerviral za prijatelja. Skupaj naj bi ga naslednji dan pobrala. Poslala sem mu svoj naslov in telefonsko številko. Naslednji dan mi je napisal, da jima danes ne bo uspelo priti in da sporoči, kdaj bosta lahko. Po treh dneh čakanja sem ga kontaktirala, da vprašam, ali se sploh še zanimata za kavč. Tu je postalo čudno. Odgovoril je, da prijatelj sicer ne potrebuje kavča, ampak da bi pa on z veseljem prišel naokoli in me na tem kavču po*****. Dodal je tudi natančen opis, kako. Potem je začel spraševati, ali me je strah in naj se ne pretvarjam, ker itak hočem moškega. Češ da je bil oglas za kavč tako ali tako samo krinka. Na tej točki sem ga blokirala in naslednjih nekaj mesecev domov hodila v spremstvu prijatelja, ker je človek imel moj domači naslov in številko.”

Morda se te zgodbe zdijo tuje, smešne, neskladne z vašimi izkušnjami. A zavedati se moramo, da se ljudem na internetu dogajajo tudi grozne reči. Agresija in verbalno nasilje sta zelo pogosta. Ženske se s tem srečujejo praktično vsak dan in ne smemo se pretvarjati, da se to ne dogaja. Seveda se zdi vse popolnoma izolirano na spletni svet, a če se ljudje dokopljejo do našega imena in priimka, kaj šele do domačega naslova, lahko grožnje postanejo zelo resnične. Previdnost zato ni odveč.

In še to – vlogerka Kristina Kuzmic se je pogumno odločila, da bo takšne in drugačne nadlegovalce javno izpostavila kar na svoji Facebook strani: