Ker nas je zanimalo, kako neuki navdušenec vstopi v svet dronov, smo na klepet povabili fotografa Aleša Bravničarja, pionirja fotografiranja z droni v Sloveniji. Aleš je v zadnjih letih dron uporabljal za fotografiranje in snemanje za številne naročnike doma in po svetu. Njegovi številni fotografski podvigi vključujejo posnetke z dronom tudi v reviji Playboy, dela za številne domače in tuje naročnike (med drugim Ford Slovenija), z dronom je celo snemal kadre za prihajajoči slovenski film, ki prihaja na spored kmalu, s tem letečim pripomočkom pa je posnel tudi videospot Ausverkauft skupine Torul.
Torul - AUSVERKAUFT (Official Music Video) from Bravnicar on Vimeo.
Poleg tega je Aleš nedavno ob boku drugih strokovnjakov s področja dronov predaval Združenju slovenskih zavarovalnic o tem, kakšne so potencialne možnosti škode, povzročene z brezpilotniki, kot strokovno pravimo dronom pri nas. Zavarovalnice bodo namreč v kratkem formulirale oblike zavarovanj za uporabnike dronov, ki bodo pogoj za morebitno obvezno zavarovanje drona, kakršnega marsikje v tujini že poznajo. Z dodatnimi evropskimi regulativami, ki bodo poenotile pravila za uporabo dronov, pa je zdaj odličen čas, da se tudi mi spoznamo z visoko letečim svetom fotografije iz ptičje perspektive.
Želim si drona! Kaj naj kupim?
Aleš: Na trgu dronov trenutno prevladuje kitajsko podjetje DJI. Obstaja še nekaj solidnih znamk, kot sta na primer Yuneec in Parrot, a so pri DJI drone razvili do te mere, da trenutno nimajo nobene zaresne konkurence. Za začetnike zato vsekakor priporočam dron iz njihove ponudbe. Dober izbor so recimo modeli Spark, Mavic Air in Mavic Pro. To so majhni droni, ki se zložijo na velikost litrske steklenice vode in so na trg prišli pred nekaj leti. So izjemno praktični in lahki – preprosto daš ga v žep ali torbo, ko greš na potovanje, v gore ali na plažo.
Kateri je bil tvoj prvi dron?
Aleš: Za vajo sem si pred leti kar na eBayu kupil neki dron za 15 dolarjev. Imel je univerzalne komande, ni pa se z njim dalo snemati. Kupil sem ga, da sem se učil letenja in upravljanja. Vedeti morate, da pride v prvem mesecu uporabe na servis 60, v prvem letu uporabe pa 90 odstotkov vseh kupljenih dronov. Na začetku tako ni vprašanje, ali se bo kaj zgodilo, ampak kdaj se bo.
Kako dolgo bom moral vaditi, da ne bom več grožnja okolici?
Aleš: Najbrž sploh ne dolgo. Upravljanje je intuitivno, ampak kot povsod drugje velja pravilo, da je le treba vaditi, vaditi in vaditi. Že zato, ker te lahko ob podaji izjave za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti obiščejo tudi inšpektorji – takrat moraš pokazati, da dejansko znaš upravljati dron pred njimi – tudi če je ta obrnjen v kontra smer in so komande obratne.
Potrebujem kakšna dovoljenja za uporabo drona?
Aleš: Pri uporabi dronov poznamo komercialno in nekomercialno rabo. Če imaš majhen, lahek dron, ki ga uporabljaš izključno za selfije, ne potrebuješ dovoljenja, ampak potem ne smeš nič od posnetega objavljati na Facebooku ali YouTubu. Takšne objave Agencija za civilno letalstvo RS smatra kot komercialno uporabo, za kar pa potem potrebuješ ali izpit ali pa dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki ga izdajo na Agenciji. To se bo s prihajajočo evropsko uredbo spremenilo, saj bo ta omogočila, da z enim dovoljenjem letiš kjerkoli v EU. Trenutno je treba pridobiti dovoljenja ločeno, v vsaki državi, kjer želimo uporabljati dron.
Kakšna so osnovna pravila letenja z dronom?
Aleš: Če imaš dron s štirimi propelerji, ne smeš leteti nad ljudmi, ne smeš leteti v ožjih mestnih središčih ali naseljih, nikakor pa z nobenim brezpilotnikom ne smeš leteti v okolici letališč in v bližini prepovedanih objektov, kot je na primer jedrska elektrarna. Vsak polet moraš tudi najaviti na Agenciji. Potem pa so tu še omejitve glede višine letenja, ki so po državah različne. V Sloveniji je omejitev 150 metrov. Pa še to – po zakonu moraš imeti med upravljanjem dron ves čas v vidnem polju, največja dovoljena razdalja med operaterjem in dronom pa je 500 metrov.
Kdaj v dnevu je najboljši čas za fotografiranje z dronom?
Aleš: Pri nas je uporaba drona dovoljena pol ure pred sončnim vzhodom in potem ves dan do pol ure po sončnem zahodu. Nočni poleti so dovoljeni le s posebnim papirjem iz Agencije za civilno letalstvo. Za dobre in dramatične fotke je najboljši čas tik po sončnem vzhodu in potem ob zahodu, v času t. i. blue hour. Takrat, ko je sonce nizko, lahko v fotografijo ujamemo še kakšen sij (flare). Če pa bomo dron uporabljali nad vodo in snemali naravnost navzdol, je najboljši čas opoldne – takrat je denimo morje najbolj modro.
Priporočaš kakšne posebne dodatke za lepše fotografije?
Aleš: V osnovi veljajo enaka pravila kot za snemanje s kamero. Moj nasvet bi bil le to, da pri slikanju z dronom uporabljaš filter ND (neutral density) s polarizatorjem. Najbolj uporabna sta ND8 in ND16, dobita se v vsaki specializirani trgovini, kjer prodajajo drone. Filter se namesti na lečo in omogoča, da tudi sredi dneva letimo s pravilnimi nastavitvami zaklopa (fps x2). Ta filter tudi malo izenači kontraste in omogoči uporabo bolj odprte zaslonke ob močnem soncu.
Na spletu omenjajo, da naj se pri uporabi drona slika kar s funkcijo auto mode?
Aleš: Noben profesionalni fotograf ne bo imel vklopljene te funkcije. Ko enkrat ročno nastaviš sliko, da je na zaslonu videti najlepše, tako tudi pustiš nastavitve in ne želiš, da ti aplikacija sama prilagaja zaklop, zaslonko ali občutljivost (ISO). Droni imajo vgrajen GPS, ki jih vodi in skrbi, da je med snemanjem naprava pri miru. Auto mode je uporaben le, če ga moramo na hitro spustiti v zrak in nimamo časa za nastavitve – izjemno, izjemno redko.
Omenjal si tudi snemanje selfijev z dronom?
Aleš: Novejši droni registrirajo geste. Če recimo s kazalcema in palcema v zraku imitiraš kvadrat, dron to sprejme kot ukaz za selfie fotko. In potem ti sledi in te snema, ko hodiš, tudi če greš navkreber, že zna slediti na isti višini. Dron lahko postane tvoj osebni snemalec in nastanejo lahko čudoviti selfiji ali vlogi, ki jih sicer s tal ne bi mogel narediti.
Kaj pa, če želim dron peljati s seboj v tujino?
Aleš: Nekatere države imajo popolno prepoved vnašanja dronov, recimo Katar in Maroko. Tam ti ga zaplenijo že na letališču. So pa države, ki nimajo nobenih omejitev. Eden takšnih paradižev je recimo Islandija, kjer so omejitve zelo blage. Podobno je tudi v Indoneziji. Velja pa povsod splošno železno pravilo, da ne smeš leteti previsoko in da ne smeš leteti nad ljudmi.
Katere so top svetovne lokacije za fotografiranje z dronom?
Aleš: Islandija je neverjetna, zame zagotovo na prvem mestu. Pa Bali, vsekakor. Določene lokacije po Ameriki, kjer je pač možna uporaba drona. New York bi bil super, ampak je tam uporaba dronov prepovedana. Miami je dobra izbira, ker tam lahko nastanejo izjemne fotke s križarkami. In seveda afriška puščava. Sipine v sončnem zahodu. Epsko.
Kaj pa tvoje najljubše lokacije za fotografiranje z dronom v Sloveniji?
Aleš: Najbolj instagramirana – in to z dobrimi razlogi – sta zagotovo Piran in Blejsko jezero. Jezero je sicer za slikanje z dronom malce delikatno, ker nad otokom in nad kopalci ali pletnami ne smeš leteti. Prečudovit je tudi naravni rezervat Zelenci v Kranjski Gori, na robu Triglavskega narodnega parka lahko nastanejo magične fotografije iz zraka. Uporabo drona v Triglavskem narodnem parku je uprava sicer na številnih koncih prepovedala. Tako odpadejo nekateri najbolj fotogenični slovenski kotički, kot so na primer Mangart, Vršič in Pokljuka.
Fotografije: Aleš Bravničar (www.bravnicar.com || IG: @bravnicar). Na naslovni fotografiji je Aleševa boljša polovica ujeta v udobju vile Zale na Baliju (Zala Villa Bali).
