1. Kasete
Najbrž poznate – ali pa ste morda kar sami – vsaj enega zagretega zbiratelja vinilk, ki prisega, da se glasba na teh arhaičnih ploščah posluša popolnoma drugače. Da je zvok bolj topel in mehak. Kar verjetno drži, ker sicer vinilne plošče ne bi preživele dveh svetovnih vojn in totalne digitalizacije vseh pop kulturnih vsebin. Na drugi strani te debate pa se zdaj pojavlja še en relikt iz zgodovine glasbene hrambe – kasete.
V zadnjih desetih letih je prodaja glasbe na kasetah poskočila za 400 odstotkov. Ja, štiristo. Ne vemo, ali je določen del sveta prejel okrožnico o skorajšnji zombi apokalipsi, ki bo uničila moderno tehnologijo in nas prisilila, da spet posežemo po walkmanih in telefonih na vrtečo številčnico, a ta trend so zdaj že ustrezno zajahali številni glasbeni zvezdniki.
Ariana Grande, Taylor Swift in Jay Z so svoje zadnje albume že izdali tudi na kasetah, nekatere trendovske trgovine, kot na primer Urban Outfitters, pa so v ponudbo vključile kasetofone z USB-vhodi. Zakaj? En razlog so analitiki našli v filmski seriji Varuhi galaksije (The Guardians of the Galaxy) in Netflixovi uspešnici 13 razlogov zakaj (13 Reasons Why), kjer so kasete predstavljene kot kul artefakt neke pozabljene ere. Drugi razlog pa je, da so kasete dejansko – bedne., Kasete so namreč - v nasprotju z zgoščenko, še bolj z digitalno glasbo – omejene na določeno življenjsko dobo. Trak se obrabi, uniči, strga, zmečka. In prav v tem so petični glasbeni zbiratelji našli tisti pravi čar kaset – so kot žive stvari, ki jih je treba negovati in za katere veš, da ne bodo ostale za večno.
Tako bomo na stara leta očitno spet lahko snemali glasbene kompilacije na kasete in potem s kulijem zapisali vrstni red komadov, za katere upamo, da bodo namesto nas osvojili srce naše simpatije.
2. Tamagoči
Če ste rojeni v drugi polovici devetdesetih ali pozneje, verjetno nimate pojma, kaj za vraga je tamagoči (tamagotchi). Zato najprej hitra predstavitev. Leta 1997 so svetovni trg preplavile nenavadne igračke, ki so kot fizični žepni pokemoni, za katere je bilo treba skrbeti s pritiski na različne gumbe, sicer so poginili. Male digitalne naprave z mini monitorji, na katerih so živeli kilavo izrisani pajacki, so izumrle prej kot baterije, s katerimi so se poganjali, in so danes le še rekvizit, s katerimi poskušajo zmesti novodobno mladiče, ki nimajo pojma, kaj držijo v rokah.
A tamagočiji se vračajo. Z enako vsebino in dvojno ceno.
Nova različica ima seveda nekaj izboljšav, pojavlja pa se pod imenom Tamagochi On. Zdaj ima recimo barvni zaslon (včasih je bila grafika kot na prvih Nokijinih telefonih). Več je tudi aktivnosti, ki jih uporabnik daje svojemu pikslastemu ljubljenčku, cilj pa ostaja isti – skrbeti za tamagočija, dokler ga ni mogoče kot enoto živine pariti z drugimi (to se šteje kot uspešen konec igre, tamagoči pa potem pomaha v slovo in se vrne na svoj planet – in ne, to ni šala) ali dokler vam zaradi zanemarjanja in ignorance ne pogine v lastnih iztrebkih.
Vmesnik kopira prejšnjega. Trije gumbi na plastičnem ohišju, oblikovanem v obliki jajca. So pa te pojave izredno zahtevne. Če se vsega skupaj lotite napačno, vam lahko tamagoči hitro pogine v le nekaj urah, ker ste pač počeli nekaj precej bolj zabavnega.
3. Trabant
Zakaj ima trabant gretje zadnjega stekla? Da vam greje roke, medtem ko ga potiskate. Ta popularna šala o smešnem avtomobilčku, ki so ga med letoma 1957 in 1990 izdelovali v vzhodni Nemčiji, je bila izhodišče za desetletja zgražanja nad tem komunističnim vozilom, ki se je svoj čas želel kosati z avtomobilsko industrijo na drugih koncih sveta, pa mu to ni ravno uspelo. Mimogrede, trabanta so izdelovali v istem obdobju kot ferrarija F40.
A zgodba se zdaj spreminja. V iskanju vse bolj učinkovitih načinov ekoživljenja je trabant postal zelo zanimiva alternativa modernim jeklenim konjičkom. Pa ne zato, ker nima tahometrov, zadnjih sedežev, kabinskih indikatorjev za smernike in luči ali predala pri sovozniku, ampak predvsem zato, ker so bili originalni trabanti izdelani z duroplasta, plastične smole, ki je sicer primarni gradnik dejanske plastike. Končni material je potem vseboval še delčke bombaža, ki ni bil primeren za izdelovanje tekstila, in tako so v davnih šestdesetih vozili prvi avtomobil na svetu, izdelan iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati.
Prvič so trabanta poskušali oživljati že leta 2009, a brez uspeha. Zdaj, ko vstopamo v dobo električnih avtomobilov, pa je rimejk te pozabljene kripe spet postal zanimiv. Oživljanja se je lotilo podjetje AK Motors, ki bo z novodobnimi različicami trabantov najprej poskušalo osvojiti Poljsko, potem so na vrsti tuji trgi. Med prvimi – Kanada! Arkadiusz Kaminski, inženir in vodja podjetja, si je pri osnovanju novega trabanta postavil zelo enostavno vprašanje – zakaj bi avtomobili morali biti resni?
Fotografije: Profimedia. Naslovna fotografija je izsek iz Netflixove serije 13 razlogov zakaj.
