Če so trideseta nova dvajseta, potem …
Povprečna oseba, rojena v šestdesetih letih, je doživela povprečno finalno starost pri 52,5 leta, pravi prva globalna statistika Združenih narodov. Kar je točno tista starost, pri kateri se bo naša generacija začela ločevati in delati žurke za prehod v drugo polovico življenja. Kajti danes je povprečna dosežena starost na globalni ravni 72,6 leta (specifično v Sloveniji pa za moške 78 let, za ženske pa kar 83,7 leta). Spodnji tvit ameriškega političnega komentatorja Davida Fruma elegantno povzame dejstvo, da smo drugo polovico življenj dolžni predvsem napredku.
Nature wants 5 of your 7 children dead. It wants you dead by 50. Everything better than that is brought to you by science & technology
— David Frum (@davidfrum) January 10, 2017
#1 Masovna cepljenja
Oslovski kašelj, ošpice in norice. Tiste civilizacijske bolezni, o katerih se danes lahkotno pogovarjamo ob kavi, včasih pa so vestno skrbele za visoko raven umrljivosti najmlajših. Po uvedbi cepljenj je od leta 1900 dalje smrtnost dojenčkov in otrok zaradi teh bolezni upadla za kar 74 %. Povedano drugače: kar tri četrtine med nami danes diha, benti nad gnečo pri blagajni ali kako drugače krade bogu čas samo zato, ker smo imeli dovolj veliko srečo, da smo se rodili v eni izmed držav prvega sveta, kjer so cepljenja del nacionalne sheme.
#2 Izboljšanje ravni higiene
Takoj ko smo nehali vsebine nočnih posod zlivati skozi spalnična okna kar na ulice in svoje higienske nujnosti izolirali v temu primerne prostore, smo začeli živeti dlje. Razlog? Preventiva. Brodenje skozi človeško gnojnico vsak dan na poti do službe pač ne more biti dolgoročni higienski standard. Med te standarde smo uvedli tudi redno umivanje rok, zato danes skoraj nihče več ne ve, da so umazane roke lahko vzrok za drisko, kolero in preostale trdovratne infekcije, ki so svoj čas bile najbolj običajen razlog, da so nas z nogami naprej odnesli skozi vhodna vrata nekaj dekad prej kot danes.
#3 Zdravila
Vsi poznamo temne sence farmacije, a kaj, ko ob prvem vnetju že fehtamo antibiotike. Vprašajte enkrat svojega zdravnika, kakšne možnosti bi imeli, če bi želeli preživeti gnojno angino brez antibiotika. Ali pa že tretje vnetje mehurja. Samo penicilin naj bi po nekaterih ocenah rešil med 80 in 200 milijoni življenj. Velika verjetnost je, da je med temi milijoni tudi moje in vaše. Drugi krivec za dolgo življenjsko dobo: skupina zdravil za kardiovaskularne bolezni. In seveda dejstvo, da je večina zdravil postopoma postala splošno dosegljivih.
#4 Boljša in pestrejša prehrana
Ne glede na vsesplošno bentenje nad predelano hrano ostaja nespodbitno dejstvo, da smo danes potrošniki izpostavljeni tako neverjetni prehrambni varieteti, da v trgovinah že zapadamo v paralizo izbire. Če hočete jesti vsaj približno zdravo, potem živite v idealnem času. Pokramljajte s kakšnim še živečim predstavnikom vojne in prve povojne generacije, da boste slišali zgodbe o tem, kako so po cele mesece hvaležno jedli samo eno vrsto zelenjave, najbolj srečni pa so med vojno morda celo videli eno pomarančo. Ki so jo s seboj prinesli nemški vojaki. Ja – včasih so bili ljudje lačni.
#5 Diagnostika
Napredna diagnostika je ključ do uspešnega zdravljenja, in to ve vsak, ki je imel vsaj enkrat v življenju možnost opazovati posnetke lastnih možganov, ki jih je naredil MRI-skener. Če se danes nekaj dogaja v našem telesu, zagotovo obstaja naprava, ki to lahko odkrije, ne da bi vas bilo treba odpreti kot zrelo figo.
#6 Biomedicinska odkritja
Reprogramiranje izvornih celic, inženiring tkiv in organov, 3D-bioprintanje, pri katerem dobimo nove organe z uporabo pacientovih celic in tako dalje. Da ne omenjamo naprednih biokemičnih analiz krvi in urina, ki so predvsem v domeni preventivne medicine. Sicer pa je Nobelova lista nagrajencev verjetno najboljša referenca, da se prepričamo, kako resno znanost jemlje naša življenja.
Fotografije: Profimedia
