Televizijska mreža: Showtime
Lani se je bilo vredno prebiti do konca šeste sezone zarotniško obarvane serije Domovina (Homeland), ker nas je pričakal navdušujoče dramatičen in precej nepričakovan obrat. Lik Petra Quinna (igral ga je Ruper Friend) se je vrsto sezon zdel nesmrten, kot neki tihi superheroj, ki med popoldansko malico rešuje svet pred teroristi in občasnimi zblaznelimi odločitvami protagonistke Carrie Mathison, zato je postajal čedalje večja karikatura samega sebe, kot neuničljivi in vsemogočni branik pravičnosti in demokracije. Potem pa se je v nenadnem preobratu zgodil divji pobeg, v katerem je Peter Quinn junaško umrl pod stotinami strelov iz avtomatskih pušk. In tedaj je postalo jasno, da nas bo ta vohunska drama še znala navdušiti, presenetiti in šokirati.
Serija je neverjetno aktualna, če ne kar strašljivo jasnovidna
V aprilu zaključena sedma sezona se je v bistvu gledala kot preslikava dejanskega stanja v Združenih državah, četudi se je scenarij napisal, preden so se začele pojavljati podobnosti z resničnostjo.
V Domovini v Ovalni pisarni sedi paranoična predsednica, nad katero se zgrinja pritisk skorajda neizogibne kongresne preiskave. Medtem glasni nasprotnik sistema z bobnečim baritonom, ki kar praska po ušesnih bobničih, na svojem alternativnem spletnem podcastu podžiga raznolike teorije zarote. In ko gre vse narobe, imajo prste vmes tudi Rusi. Znano?
Potek serije vsebuje nemalo opozoril, kako nevarna je lahko agresivna politična retorika in kam lahko – v najbolj skrajnih primerih – tudi vodi. In potem po tihem razmišljamo, kako bi bil svet morda res boljši, če bi imeli na voljo več politikov tipa Saul Berenson (igra ga fantastični Mandy Patinkin), ki bi znali elegantno ohladiti tudi najbolj vroče glave.
Carrie je spet zanimiva protagonistka
Ko nekaj sezon glavna katalizatorja serije Carrie (prepričljivo jo v vseh aspektih predstavlja Claire Danes), bipolarna agentka in ultra zagnana borka za vse, kar diši po Ameriki, in Saul, njen veliko bolj umirjen (in starejši) kolega iz agencije CIA, nista bila drug ob drugem kot sodelavca (ker sta delovala na različnih kontinentih), se je pokazalo, da sta kot samostojni enoti v bistvu precej dolgočasni osebi.
Resda imata kup svojih nevsakdanjih težav (Carrie v postelji z mladeničem, ki ima neposredne zveze s teroristično celico, in Saul v sumih, da ga izigrava sam direktor CIE, recimo), a v pravi luči zasvetita le, kadar se njuni različni osebnosti dopolnjujeta in obenem krešeta na vsakem koraku.
Poleg tega je Carrie nekaj sezon stopala bolj v ozadju, četudi je ostala osrednja protagonistka serije. Zgodba jo je zdaj ponovno postavila v središče, z vsemi njenimi napakami, ki jo naredijo še toliko bolj človeško, četudi občasno sprejme tako butaste odločitve, da se mora gledalec kar nagonsko udariti po čelu.
V sedmi sezoni ima Carrie ponovno vzpostavljeno resnejšo romantično povezavo, čemur nismo bili priča, vse odkar je fundamentalistični Nicholas Brody (igral ga je Damian Lewis) postal oče njene hčerke in bil kmalu zatem usmrčen po ukazu iranskih oblasti. Druženje s tako nepredvidljivo in vnetljivo osebnostjo, kot je Carrie, pa tako ali tako zagotavlja popolno odsotnost dolgočasja.
Preplet Carriejinih službenih in materinskih obveznosti ustvarja še bolj napeto dramo
Carrie obstaja na številnih nivojih. Je domoljubka. Je agentka CIE. Je goreče predana iskanju najvišje resnice – za vsako ceno. Je pa tudi mama. In ženska, ki trpi za bipolarno motnjo. Konglomerat vseh teh njenih realnosti je v sedmi sezoni ključni katalizator dramatičnih zapletov.
Ker četudi je Carrie vse našteto, ne more biti vse našteto naenkrat. Ali vsaj ne v pravem ravnotežju. Zdaj se Carrie začne dejansko zavedati, koliko jo njena predanost službi resnično oddaljuje od njene hčerke Franny. Serija tako bolj intenzivno kot kadarkoli prej pogleduje v globine Carriejine psihe in razkriva ceno, ki jo na vsakem koraku plačuje za svoje odločitve.
Osma sezona serije, ki je za zdaj le napovedana, ne pa še potrjena za pomlad 2019, bo najverjetneje zadnja in zdi se, da je to vsekakor prava odločitev. Carriejino popotovanje od začetkov do točke, kjer je zdaj, ko se bojuje za blaginjo predsednice v upanju, da se s tem bori za dobrobit svoje domovine, dosega vrelišče. Carrie je že izgubila veliko, a vedno lahko izgubi še nekaj več. Otroka. Vero. Razum. Ali celo življenje. In hudimana, če ni napeto gledati, kam se bo to v resnici zapeljalo.
Besedilo: Darjo Hrib. Fotografije: Profimedia
