Nebeško kraljestvo (Kingdom of Heaven, 2005)
Rottentomatoes: 39 %
Občinstvo: 72 %
Kritiki so se zmrdovali, češ da je ta sicer bogato dodelana interpretacija križarskih vojn preveč energije vložila v slog in pri tem pozabila na narativno globino. A verjetno je danes ob vsaki ženski, ki ne mara tega filma, moški, ki ga zna skorajda na pamet. Priznam – tudi ko že trinajstič vidim križarski pohod s kraljem Baldwinom na čelu, ki pod žgočim sonce maršira v boj pod gigantskim svetlečim križem, me gane monumentalnost te zgodovinske mojstrovine izpod rok Ridleyja Scotta.
Telesni čuvaj (Man on Fire, 2004)
Rottentomatoes: 39 %
Občinstvo: 89 %
Občinstvo je film nagradilo s kar 89 %, kar niti ne preseneča, saj je nadvse preprosta zgodba dostavljena brez olepšav in pretiranih filmskih trikov. Pripoved vodi le odlični Denzel Washington, ki se nasičen z besom poda v Mehiko, da reši ugrabljeno Dakoto Fanning. Kritiki so trdili, da je problem v pretiranem nasilju v drugi polovici filma, a če zmešamo idejo filma maščevanja z dejstvom, da so mu ugrabitelji pred nosom sunili deklico, za katero je bil plačan, da jo varuje, je jasno, da bodo prekoračene določene meje kulturnega diskurza.
Warcraft (Warcraft, 2016)
Rottentomatoes: 27 %
Občinstvo: 77 %
Ko so nekaj let pred premiero filma napovedali, da se snuje filmska upodobitev ene najbolj uspešnih franšiz med videoigrami, so se nemudoma pojavili dvomi. Tudi med tistimi, ki smo že leta zapriseženi tej Blizzardovi mojstrovini. Dejstvo je, da je Warcraft franšiza, ki se je razvijala kar dve desetletji. Med štirimi igrami, številnimi knjigami, stripi in kratkimi zgodbami se je nabralo toliko snovi, da je bilo vprašljivo, kako se bo to spravilo v film. Režiser Duncan Jones je v sodelovanju z originalnimi pisci zgodbe Warcraft sestavil scenarij, ki je bil na koncu resda kar preveč nadobuden. V želji, da bi ustregli oboževalcem, so ustvarili kompleksno fantazijsko epopejo, ki pa so ji tisti brez predhodnega znanja o likih in dogodkih težko sledili. Kljub temu je film med gledalci požel oceno 77 %, Warcraft pa je postal najbolj dobičkonosen film, posnet po videoigri. Morda pa se vseeno zgodi tudi filmski Warcraft II!
Vanilla Sky (Vanilla Sky, 2001)
Rottentomatoes: 41 %
Občinstvo: 72 %
Kritiki so rekli, da je film preveč ambiciozen. Da poskuša mešati preveč žanrov. Da je nekoherentna mineštra informacij. In na koncu še, da igra Toma Cruisa nima nobene globine. Danes, skoraj 20 let pozneje, opažamo, da je bil Vanilla Sky v bistvu le film daleč pred svojim časom. Cruise je namreč odlično uprizoril patološkega narcisa, do katerega poskušamo, a ne moremo vzpostaviti nobenega sočutja. Podobe njegovega sveta so groteskne in včasih resno moteče, do konca pa ni čisto jasno, ali izgublja um ali le ustvarja novo realnost. Vanilla Sky je bil Izvor (Inception) svojega časa. In to z zverinsko dobro filmsko glasbo. Še to – režiser Cameron Crowe je za otvoritveno sceno dejansko zaprl celotni Times Square v New Yorku. Že to je zgodovinski dosežek.
Podli fantje 2 (Bad Boys II, 2003)
Rottentomatoes: 23 %
Občinstvo: 78 %
Da ne bo pomote – tudi prva nastavitev Podlih fantov je prejela precej kilavo oceno, a še vedno boljšo kot nadaljevanje. Kar je škoda. Sploh drugi del Podlih fantov je še danes dokaz, da je Michael Bay včasih delal sprejemljive filme, ki niso bili le lično zakrinkane žalitve naše inteligence. To je relikt njegove preteklosti, preden se je odločil, da bo njegova zapuščina osem tisoč Transformer filmov in leksikon o tem, kako v post-produkciji film sesekljamo do skorajšnje neprepoznavnosti. Podli fantje je duhovita, hitra, elegantno posneta akcija in od Willa Smitha nikoli ne zahteva nič več, kot je on sposoben dostaviti.
Top Gun (Top Gun, 1986)
Rottentomatoes: 54 %
Občinstvo: 83 %
Marsikoga preseneti, da je ta klasika osemdesetih v resnici požela precej mešane odzive med filmskimi kritiki. Čeprav so nas kolektivno navdušili impresivni letalski triki, so kritiki trdili, da je bil duh filma preveč najstniško nastrojen, da bi lahko pritegnil starejše občinstvo. Veste, kdo se ni strinjal? Preostanek sveta. Odlična kemija med glavnimi liki, za tisti čas neverjetni posnetki in kakovostna akcija so ustvarili mešanico, ki je malega Toma Cruisa izstrelila med največje zvezde Hollywooda. Top Gun je še danes tako legendaren kos filmske zgodovine, da se redno uporablja tudi pri snovanju klasičnega internetnega memeja "Brez skrbi, bom jaz tvoj soletalec."
Brez povratka (Final Destination, 2000)
Rottentomatoes: 34 %
Občinstvo: 68 %
Grozljivka, ki nam je še bolj zagrenila potovanja z letalom. Alex ima tik pred vzletom videnje, da bo s sošolci na tem letalu umrl. V paniki vztraja, da vsi zapustijo letalo in z nekaj prijatelji potem le trenutek pozneje opazuje, kako letalo dejansko eksplodira v zraku. Ušli so smrti. No, niti ne. Smrt ima pač zastavljeno kvoto in zato začne že dneve pozneje brutalno kositi med preživelimi najstniki. Znamenita šoker grozljivka resda ni vrhunec filmske umetnosti, a je postala nekakšen precedens ustvarjanja avtentične filmske groze za moderno občinstvo. Kreativne morilske scene, intenziven tempo zgodbe in seveda odgovor na večno vprašanje – ali lahko uidemo smrti? Če to ni vredno velikega vedra pokovke …
Kapitan Kljuka (Hook, 1991)
Rottentomatoes: 29 %
Občinstvo: 76 %
Če ste imeli srečo in ste bili na začetku devetdesetih v tistih pravih otroških letih, da ste na očetovi satelitski anteni lahko brez predsodkov serijsko gledali tole Spielbergovo pravljico, lahko verjetno danes potrdite, da je bil to film, v katerem ste vzljubili Robina Williamsa. Za številne predstavnike druge polovice generacije X je bil to film njihove mladosti. Kar zaprite oči in se spomnite na tiste znane klice: "Rufio! Rufio! Rufio!" In še ta posebnost – čeprav je to esencialno film za mlajše občinstvo, traja kar 2 uri in 24 minut. Mislim, da so nas starši prav na tem filmu učili potrpežljivosti in utrjevali naš mehur.
Žaga (Saw, 2004)
Rottentomatoes: 49 %
Občinstvo: 84 %
Film, za katerega je nemudoma jasno, zakaj so ga kritiki sovražili. V njem preprosto niso hoteli videti preko krutosti in tesnobe, ki jo gledalci doživljamo skupaj z ujetimi delinkventi, podvrženimi smrtonosnim testom v iskanju svoje moralne katarze. Za kritike preveč nasilen, za gledalce pa nemudoma obvezni inventar vsakega ljubitelja filmske groze. Ko se odkrijejo morilčevi motivi, uvidimo, da gre v bistvu za zelo bistro družbeno-kritično zgodbo, ki napada ego, sebičnost, individualnost in odtujenost, na koncu pa ponudi še preobrat, ki je nemudoma zahteval, da ta film postane dolgoletna franšiza.
Kralj Artur: Legenda o meču (King Arthur: Legend of the Sword, 2017)
Rottentomatoes: 30 %
Občinstvo: 69 %
Sicer res nismo potrebovali še enega filma o legendi Arturjevega meča, ampak ker se ga je lotil Guy Ritchie, nas je vseeno začelo zanimati, kako bi bil Pljuni in jo stisni (Snatch) videti v fantazijskem, srednjeveškem času. Takšna kombinacija je nedvomno veliko tveganje z malo možnosti uspeha. Tako smo dobili celoten format Ritchiejevih filmskih trikov in poznan scenarij prijateljske bande, ki se složno poda k želenemu cilju, le da so dvocevke zamenjali meči, usnjene jakne pa kovani oklepi. Med gledanjem mi je sicer nekajkrat zatrepetala potrpežljivost do poigravanja z dragocenimi fantazijskimi zgodbami, a je ta akcijski viteški aufbiks očitno padel na plodna tla. Se pa strinjam z javnostjo – stranska vloga Davida Beckhama je bila popolnoma odveč.
Besedilo: Tim Lender. Fotografije: Profimedia.
