Na kratko o zgodbi
K našemu vrlemu antiheroju se vrnemo v njegovem mirnem obdobju, ko s svojo izbranko uživa v domačem gnezdecu. Čez dan je Deadpool morilec vseh nepridipravov, ponoči pa se vrne v svoj original in je le Wade Wilson, ljubeč in razumevajoč fant. A ker se težave na Wilsona lepijo kot plesen na sir, se ta kmalu znajde sredi novega kataklizmičnega problema.
Iz prihodnosti na nenapovedani obisk pride zlobni Cable, supervojak z obrazom Josha Brolina, ki želi po terminatorsko eliminirati mladega mutanta. Deadpool sprva verjame, da bi lahko Možje X ustrezno zaščitili odraščajočega posebneža, a kmalu ugotovi, da je mednarodna mutantska organizacija malce preveč pasivna in precej preveč moralna za takšen zalogaj zlobnosti, kot jo s seboj nosi Cable.
Deadpool zato naredi edino smiselno stvar – oblikuje svojo lastno ekipo superherojev, ki jo poimenuje X-Force. Kar se zdi bistroumno, dokler se ne izkaže, da Deadpool nima niti trohice vodstvenih sposobnosti.
Kaj navduši ...
Ryan Reynolds kot Deadpool je izvrsten. Če dobro pomislim, Ryanu Raynoldsu tako ali tako ni mogoče ničesar očitati. Je nadležno popoln, zato pa še toliko bolj primeren za tako nepopolnega junaka, kot je Deadpool. V drugi nastavitvi se kot lik razvije v nove dimenzije, pokaže več svoje osebnosti in odtenkov svoje čudaškosti. Na drugi strani ga čaka Josh Brolin, mojster grdih pogledov in izpod brka zamrmranih opazk.
Celoten paket je zavit v vsem poznano opletanje s katano in jezikom, združeno skupaj v koreografirano nasilje, ki ga prekinjajo le skeči o tej ali oni ogabnosti, ostre šale in veliko bolj nazorni prikazi rasti Deadpoolovih udov, ki jih izgubi v bojih. To je namreč njegova super moč – neprestana telesna regeneracija in vsesplošna odpornost proti smrti.
Poleg vodilnih dveh zvezdnikov se odlično izkaže celotna ekipa Deadpoolovih novih prijateljev. Vsak je dodelan v svojo bizarno smer in bolj ko se razkrivajo njihove osebnosti, bolj si želimo, da bi se z njimi družili tudi v prihodnje. Colossus (Jack Kesy) in Negasonic Teenage Warhead (Brianna Hildebrand) sta užiten dodatek Marvelovemu vesolju, preostanek ekipe pa ... jah, poglejte film, da boste vedeli, kaj se pripeti.
... in kaj vzbudi dvome
Deadpool 2 je pretirano nasičen z vsem že videnim. Tudi z duhovito naracijo in še pogostejšim prebijanjem četrte stene, ko junak komunicira neposredno z občinstvom. Če je to bilo vsaj nekoliko prebavljivo v prvem delu, je zdaj tega za splošen okus nekoliko preveč. Vendarle gledamo film, ki je kondenzirana zabava in ni treba, da nas glavni junak na to opozarja vsakih deset minut.
Obenem se zdi, da se ustvarjalci kljub novim, zanimivim likom preveč osredotočajo samo na Deadpoola, kar je forma, ki so jo tovrstni filmi opustili pred desetimi leti. V nadaljevanjih, zdaj, ko ima Deadpool ob sebi ekipo X-Force, bo ta pristop verjetno ublažen, s tem pa tudi občutek nasičenosti enega komičnega lika ne bo tako očiten. Pri komediji je namreč tako, da najlažje cveti, če je obkrožena z ljudmi. Zlobnež Cable kot kontrapunkt, sicer vir številnih smešnih dialogov, preprosto ni dovolj.
Končna sodba
Deadpool 2 bo vsekakor našel svoje občinstvo. Je eden najbolj gledljivih in obenem nenavadnih filmov, ki nikoli ne bodo videli oskarja. Ta franšiza preprosto mora cveteti. Obeta namreč veliko, če le ne bodo poskušali gnati enega in istega recepta do onemoglosti. Narativni in komični deli se morajo razvijati, ker bodo neslane šale zabavne le toliko časa, dokler bodo vsaj tisti malce bolj zahtevni gledalci hoteli še kaj več.
Dvojni skriti bonus
Deadpool 2 ponuja tudi dve odlični presenečenji. Prva je Celine Dion, kanadski nacionalni zaklad, ki tu vstopi s tematsko balado Ashes, nekakšno karikaturno različico glasbe Jamesa Bonda. Izbor je mojstrski, učinek ravno pravšnji. Za trenutek Deadpool prevzame duh hudomušne različice britanske vohunske sage. Celine na tovrsten način nismo slišali že od Titanika, in ko pride do emocionalnega odziva, malo Celine prinese veliko rezultatov.
Poglejte video. In poglejte ga do konca. ("Celine gre vedno do 11" je novi meme!)
Drugo presenečenje pa vas čaka na koncu filma. Kot se spodobi pri filmih o superherojih, je tudi Deadpoolovo odjavno špico vredno pogledati čisto do konca. Ne bo vam žal.
Fotografije: Profimedia