Za poznavalce piratskih avantur so tu številna znana imena: kapitan Flint, pretkani Long John Silver, borbena Anne Bonny in preračunljivi Jack Rackam. Ob njih pa še kapitan Teach, ki ga verjetno bolje poznate pod notoričnim vzdevkom Črnobradi (Blackbeard). Če ob tem pomislite, da gre za še eno rundo Piratov s Karibov, se zelo motite. Naj vam predstavim, kako je serijo doživljal ljubitelj piratskih zgodb, ki je odraščal ob zgodbah o kapitanu Jacku Sparrowu in za igro najraje vihtel penasti piratski meč.
Serija z dušo
Pirati s Karibov so sicer precej pristno postavljeni v čas pomorskih lovcev, a je slog celotne filmske sage več kot očitno Disneyjevski. Igriv in živopisen. Črna jadra ždijo na drugi strani spektra in niso mišljena kot zabava za vso družino. Svet je realističen, brutalen in neizprosen. Že ob pogledu na tipičnega prebivalca otoškega mesta Nassau kar zavohamo postan rum in pomanjkanje osnov osebne higiene.
Na drugi strani se ladje bahavo pokažejo z vseh zornih kotov. So kot samosvoji igralci v tej akcijski seriji. Kadri nas popeljejo od palube z dih jemajočimi pogledi na prostrano morje do temačnega podpalubja z nihajočimi škafi za lajšanje drobovja posadke. Med ogledom serije si na trenutke želimo, da bi lahko živeli tako svobodno, hkrati pa nas na vsakem koraku opominjajo, da smo v običajnem vsakdanu (kjer je morda res manj kokosov in eksotičnih lahkotnic) zelo veseli za milo za roke.
Od sužnja do kapitana
Serija nas že v prvih epizodah zasuje z liki in imeni. Kapitan Ta, kapitan Tisti in potem od nekod še kapitan Tretji. Hkrati pa so ravno ta količina likov in njihovi odnosi tisto, kar serijo naredi tako zanimivo. Redkokateri lik je v seriji samoumeven in dolgočasen. Že po nekaj epizodah so ti vsi kot dobri prijatelji, za katere te v tem krvavem svetu skrbi, da bi se jim pripetilo kaj hudega.
Ena od glavnih junakinj nam lepo opiše življenje v tej seriji: ''Nassau ni trdna osnova. Nassau je pesek, ki se premleva iz dneva v dan. Nekdo, ki danes nima nič, je lahko jutri bogataš. In vsak, ki se danes kopa v zlati kopeli, lahko jutri pristane v jarku, polnem slane vode in iztrebkov.'' Pa še to! Ustvarjalci serije so vzeli nekaj namigov od Georga R.R. Martina, tako da imejte ob gledanju pri roki škatlico robčkov in kozarec nečesa krepkega, odvisno pač, s čim lažje krotite čustva. Liki namreč niso nesmrtni.
Nepredvidljiva kot morje
Na žalost sem v zadnjih letih gledanja serij odkril, da že nekaj epizod pred glavnim razpletom prevečkrat postane očitno, koga bo zlobnež prelisičil, kateri navidezni prijatelj bo nekomu zaril nož v hrbet in kako se bo junakinja rešila iz problemov, ki si jih je nakopala. Po triminutni montaži razlaganja načrta se ta vedno uspešno izpelje, pa četudi so vmes komplikacije. Večina serij je za milenijce zelo predvidljiva, saj smo odraščali s kompleksnimi serijami, kot je Igra prestolov, in spletk polnimi filmi, kot je na primer Prestiž (The Prestige).
Ravno zato se nepredvidljivost Črnih jader zdi navdušujoče sveža. Ne le da presenetijo nepričakovani uspehi glavnih junakov, preseneti tudi, kadar jim ne uspe. In kar je morda najbolje – niti se ni mogoče odločiti, kdo dejansko je glavni junak. Vsi liki so dodelani in predstavljeni iz številnih osebnostnih zornih kotov. Vsi imajo dobre in slabe lastnosti in jim zato v bistvu s težavo lahko rečem junaki in junakinje. So le iznajdljivi pirati in piratke, pahnjeni v neizprosen svet pomorskega darvinizma.
Posladkajte se s tem tropskim sadežem
Resnično upam, da sem vam ponudil vsaj nekaj dobrih razlogov, zakaj bi se za štiri sezone splačalo ugnezditi na kavč in bingati tale Netflixov biserček. Lahko bi na dolgo in široko razlagal še o premnogo drugih razlogih, ki navdušijo: odlična glasba, popolne igralske uprizoritve, magična scenografija, vedno dobrodošla golota, dramsko strukturiran potek zgodbe in še in še. A naj kaj ostane tudi del vaših lastnih raziskovanj tega piratskega sveta. Črna jadra so vsekakor pustolovščina, s katere se vam bo težko vrniti nazaj v sivo realnost.
Fotografije: Profimedia
