Poleg titularnih vsebin nam zbirka ponudi veliko erotike, vesolja, distopičnih mest, bizarnih duhov rib in morskih psov, obglavljanj, vampirjev, vojakov in volkodlakov. To pa je zgolj vrh ledene gore. Če vas zanima ogled teh nenavadnih animiranih epizod, vsekakor razbremenite svoj um vseh predsodkov in pričakovanj, saj je pot čudna in nepredvidljiva.
To namigne že totalno odštekan napovednik:
Serija, ki je ne gledate z otroki ali babico
Netflixova serija Ljubezen, smrt + roboti ponuja 18 animiranih epizod, ki so povezane v najbolj splošni tematiki in potem v ničemer drugem. Že vnaprej vas zato opozarjam, da serija ni namenjena otrokom ali vrlo neliberalnim gledalcem. Marsikomu bi namreč bilo prehudo, ko se grof Drakula požene iz svoje grobnice v vsej svoji naravni goloti in nato mlademu raziskovalcu hipoma razreže glavo kot sočno čebulo. Ali kot bi to kulinarično opisal Shrek – v slojih.
Takšnih in podobnih scen je v seriji ogromno, ne bo pa tudi mogoče spregledati vročih kadrov seksa in celo barvitega bruhanja zelene vesoljske ektoplazme. Zatorej otroke in babice raje spravite spat, preden na Netflixu poženete tole domišljijsko zakladnico.
Komu je ta vsebina sploh namenjena?
Serija je nedvomno namenjena ljudem, ki se ne želijo le zliti s kavčem in maratonsko goltati še eno serijo 6.5/10. Epizode trajajo od šest do sedemnajstih minut, kar pomeni, da lahko pogledamo več epizod v času povprečne epizode drugih serij. Že naslov pa namigne, da so zgodbe adaptacije znanstvenih fantastik in grozljivk ikoničnih avtorjev, kot sta John Scalzi in Joe Lansdale. Niso pa vse epizode vrhunski vsebinski presežki. Nekatere so bolj kot ne le hrana za oči, druge pa zgolj kratke animirane pripovedke, ki le želijo, da se malce nasmejimo. Za vse pa lahko mirno trdim, da so ne glede na lahkotnost ali kompleksnost vsebine nadvse zabavne in zelo gledljive.
Edinstvenost, ki prepriča
Vsaka epizoda je zgodba zase in ima popolnoma samosvoj animacijski slog (kdaj pa sploh ni v celoti animirana, ampak delno kar zaigrana). Kar prepriča, sta predvsem sporočilnost in vsebinski razpon teh med seboj popolnoma različnih epizod. V sedmih minutah tako lahko pogledamo risanko o alternativni zgodovini, ki se sprašuje, kako bi Hitler lahko umrl še kako drugače, ali pa se spustimo v vojaško bazo na Bližnji vzhod, kjer ameriška vojska uporablja volkodlake v vojne namene. Lahko pa na robu kavča pregriznemo ustnice ob adaptaciji filma 127 ur, v tej varianti postavljeni v breztežnost vesolja.
V vsakem delu se moramo tudi na sveže navezati na glavni lik, ker se ti med epizodami ne ponavljajo. Marsikateri od njih pred koncem epizode sreča svoj bridki konec, vsaj tako pogosto pa se odvije tudi tisti tipični ameriški 'srečen konec', ko junak reši svet in je spet vse v najlepšem redu. To niti ni presenetljivo, saj je v odboru producentov med drugim celo znani in utečeni ameriški animator in režiser Tim Miller.
Rekel bi, da je njegov režiserski prvenec Deadpool lepa analogija za celoten duh te animirane Netflixove serije. Kar pa ne pomeni, da nam serija ne da misliti! Na primer: v epizodi Ko je jogurt prevzel vajeti (When theYoghurt took over) – da, epizoda je prav tako bizarna kot njen naslov – ki nam v misli postavi bizarno in nepredstavljivo idejo, kako bi bilo živeti v svetu, ki mu dirigira v mleku prisotna bakterija laktobacil.
Za konec še opozorilo
Preden se odpravite na kavč, si v naročje poveznete skledo kokic in prižgete Love, Death + Robots pa naj vas opozorim še na zasvajajoč učinek te serije. Obstaja namreč precejšnja verjetnost, da se boste namenili pogledati del ali dva, potem pa boste čez dobri dve uri dojeli, da ste v bistvu pogledali celotno serijo. Zgodbe namreč zelo potegnejo, bodisi zaradi prikupne kratkosti, bodisi zaradi inovativnih 'plot twistov', prisotnih v skoraj vsakem delu, mogoče pa samo zaradi estetske ekstaze, ki jo boste čutili ob res božanskih animacijah. Vsekakor pa sporočite, katera vam je bila najljubša.
