Za začetek moramo vedeti, da je samozavest zelo kompleksna tema. V vsaki interakciji obstaja mnogo razlogov, zakaj nekdo je ali pa ni samozavesten. Resda je Don Draper izmišljen lik (v seriji Mad Men ga igra izjemni John Hamm), a njegova pojava in situacije, v katerih s svojo samozavestjo vedno dominira, vlečejo kopico vzporednic z resničnim življenjem.
Sproščena telesna drža
"Ko človek vkoraka v sobo, s seboj prinese celo svoje življenje."
Don v prostor vedno zakoraka, kot da si ga lasti. Brez pomisleka se usede nekam, kjer se načeloma ne sedi. Konvencionalne smernice prostorske funkcionalnosti se ga pač ne tičejo. In tudi, ko je že udobno nameščen kjerkoli že sedi, sam način njegovega sedenja izraža strašljivo veliko samozavesti. Zlekne se čez stol, asimetrično, z eno roko običajno okoli drugega stola, a nikoli tako, da se ne bi mogel poleg usesti še nekdo drug. Vse to izvede brez pretiravanja. Brez agresivne teatralnosti. Spontano, kot del njegove celostne telesne fluidnosti, zato nikoli ne izpade kot nesramnež ali kreten. V takšnih gestah potem drugi vidijo samozavestnega, pogumnega in drznega sogovorca.
Nauk: Že če se boste držali pokončno (ko sedite ali stojite), se boste takoj počutili precej bolj samozavestno. Čvrsta forma, z obema nogama v širini ramen, ali zravnano sedenje, morda rahlo naslonjeni na sosednje naslonjalo, vas bo okolici predstavila bolj suvereno in obenem bolj dostopno. Tudi če ste v situaciji, ko bi se sicer najraje sesuli sami vase, velja pravilo: fake it till' you make it – pretvarjate se, dokler vam ne uspe.
Oči povedo veliko
"To ni bila laž, to je bila nesposobnost s preslabo krinko."
Don ljudi ne gleda vedno v oči. Poskrbi, da se drugi potrudijo za njegovo pozornost. Ko pa vendarle tudi sam želi, da je sogovornik čim bolj pozoren na to, kar mu želi sporočiti, ali pa ga nekdo pritegne z zanimivimi informacijami, to jasno pokaže - z intenzivnim pogledom, ki ne dovoljuje odmikov.
Nauk: Ne hlinite zanimanja. Če vam imajo ljudje kaj nujnega za povedati, bodo že znali pritegniti vašo pozornost. Ko pa se nekomu vseeno želite posvetiti, mu to pokažite tudi s pogledom. A ker vendarle nismo v televizijski seriji, se tu držite le enega pravila: ne pretiravajte. Sicer boste kaj hitro videti kot blaznež, ki bi moral biti v črni kroniki in ne na sestanku.
Čustvena neodzivnost (ali kako se ne razburjati za vsako malenkost)
"Žalovanje je le podaljšek samopomilovanja."
Čustvena neodzivnost se lahko kaj hitro zamenja za čustveno otopelost, vendar to ni nikakor isto. Res je, da se zanašamo na čustva, ko želimo razumeti, kaj nam trenutna situacija pomeni, kar pa ne indicira, da si lahko kar naprej dovolimo, da nas čustva popolnoma prevzamejo. To zna hitro zavoziti še tako uspešen sestanek. Don se zato v situacijah, ki so nasičene s stresom, vedno poskuša zavestno umiriti, da se lahko odzove razumno. Lažje reči kot storiti, kajne? Kako to uspe Donu? Tako, da si preprosto vzame nekaj trenutkov za razmislek in šele nato ponudi svoj odgovor. Ta kratkotrajna 'neodzivnost' je na zunaj morda videti, kot da ga nič ne gane, ni pa nujno izraz tistega, kar se v resnici dogaja v njegovi glavi.
Nauk: Če si boste v trenutkih, ko vas preplavijo čustva, raje vzeli kratek trenutek za premislek, boste na koncu sprejeli boljše, bolj smiselne odločitve, vsem prisotnim pa boste dali vtis, da imate vedno vse pod nadzorom (tudi če to ne drži). Še to – kadar si vzamete trenutek za premislek, se vam bo morda zdelo, da ta trenutek traja pošastno dolgo. Brez skrbi – to je le trenutek, ki ne bo zmotil poteka pogovora. Na neki način s tem ustavite čas in si ponudite par sekund za tehten premislek.
Don Draper nikogar ne prepričuje
"Hočeš malce spoštovanja? Pojdi ven in si ga zasluži."
Predpostavka, da vam nikogar nikoli ni treba prepričevati, se na prvi pogled zdi napačna. Sploh v brutalnem poslovnem svetu, v katerem obstaja Don Draper. Don je vendarle prodajalec. Kako mu lahko uspe, če ne prepričuje? A njegova prepričljivost je prav v tem, da tega ne počne namensko. Gre za star in dokaj samoumeven trik iz učbenikov za prodajalce. Pravi nekako takole: namesto da se postavimo v vlogo nekoga, ki mora prepričati druge, se postavimo v vlogo nekoga, ki ga morajo drugi prepričati v nadaljevanje interakcije. Don počaka, da mu drugi pokažejo, da ne mislijo le zapravljati njegovega časa.
Nauk: Če lahko v pogovorih pričakujete od ljudi toliko, kot jim daste sami, potem bodo vse vaše nadaljnje interakcije zmaga za vse vpletene. Seveda pa to ne pomeni, da vam ljudje včasih ne bodo preprosto rekli 'ne'. In v takšnih trenutkih je pomembno le, da ta 'ne' sprejmete, se nasmehnete in civilizirano zaključite: V redu, žal se ne ujamemo, vso srečo vam želim. Brez jeznih besed, brez vihranja iz sobe in loputanja z vrati. Samo mirno sprejmite odgovor in se podajte novim zmagam naproti.
Brez skrbi, vse bo v redu
"Pomanjkljivi smo, ker si želimo toliko več. In potem nas uniči, ko te stvari dobimo in si želimo tisto, kar smo imeli."
Na koncu smo se dokopali do najglobljega pomena besede samozavest. Če vam uspe verjeti v to, da bo vse v redu, ne glede na to, kakšno pot ubere dana situacija, potem vas živčnost v nobeni situaciji ne bo popolnoma sesula. Sliši se enostavno, je pa to mišljenje izredno težko usvojiti. Vaja dela mojstra, pravijo. Bolj se boste izpostavljali situacijam, v katerih ni določljivega izida, bolj boste postali odporni proti nepričakovanim preobratom.
Don Draper nam to recimo pokaže, ko v sejni sobi pred poslovnimi strankami in celo lastnim šefom razkrije svojo preteklost in svoje ranljivosti. Nespametna poslovna poteza. Ne mešaj zasebno s poslovnim. Zaradi tega kiksa izgubi stranko, posledično ga odpustijo in za trenutek se zdi, da mu je življenje popolnoma ušlo iz rok. A Don ve, da slabi dnevi ne morejo trajati večno. Ko se stvari obrnejo na bolje, Don v izkušnji odkrije neko nesluteno osvobojenost. Odkrije, da mu ni več pomembno, ali je on največji frajer v sobi, ki dobi vsako stranko, ker je pomembno le, da s pokončno držo in pogledom naprej vztraja pri lovu na svoj izbrani cilj. In to je tista prava samozavest.
Fotografije: Profimedia
