Serija Jezero nam je padla v naročje ob ravno pravšnjem času. Netflix in HBO sta nas dodobra navlekla na kriminalne serije novodobnega noir sloga, tako da smo bili ravno prav ogreti, da se posvetimo obglavljenemu truplu, ki ga namesto v neki oddaljeni svetovni metropoli tokrat najdejo v podnožju slovenskih vršacev, na obrobju Bohinjskega jezera, odetega v objem zimske idile. Že v prvem delu je zadišalo po znanem slogu nordijskih TV-krimičev – dobili smo mračnjaškega Tarasa, intrigantsko zgodbo, prelepe posnetke gorenjske narave in pametno nastavljene dialoge. Prodano!
Če ste zamudili: Preberite intervju s Tadejem Golobom, avtorjem knjižne uspešnice Jezero.
Koprodukcijska serija, ki je nastala v sodelovanju s Televizijo Slovenija, je bila spoštovanja vredna poteza našega nacionalnega medija, a se ni zgodila po nesreči. “Kriminalne serije so v svetu zelo popularne, na veliko jih snemajo tudi evropske javne televizije. Nekaj smo jih odkupili za predvajanje na Televiziji Slovenija in so bile pri gledalcih dobro sprejete. Zato smo se odločili, da se v tem žanru poskusimo tudi sami,“ nam je ob čakanju na zaključni del Jezera povedala Živa Emeršič, odgovorna urednica Kulturno-umetniškega programa na Televiziji Slovenija.
Slovenci imamo radi kriminal – tudi zaigran
Da so zadeli v polno, potrjujejo tudi številke. Po zadnjih podatkih si je pet delov Jezera ogledalo povprečno 14,1 odstotka oziroma 268.000 gledalcev, starejših od 4 leta, kar pomeni 25-odstotni delež vseh gledalcev televizije v času predvajanja nadaljevanke.
Očitno smo tudi pri nas dobro zagrabili za kriminalne serije, a kot kaže, smo ljubezen do tovrstnih vsebin kazali že prej. “V Kulturno-umetniškem programu Televizije Slovenija imamo dolgo tradicijo uspešnih igranih serij, ki smo jih posneli bodisi v lastni produkciji bodisi smo jih pridobili na zakonsko predpisanih javnih razpisih. Starejši gledalci ne morejo pozabiti recimo legendarnih Malih oglasov ali pa Vrtičkarjev iz najbolj zgodnjega obdobja.”
Zdaj je jasno, da si gledalci želimo še več podobnih vsebin, kot je serija Jezero. Je pa bila pomemben kazalnik tudi za nacionalno televizijo, da zdaj vedo, kako vnaprej kovati tovrstno ponudbo. “V dolgem procesu nastajanja serije Jezero smo dobili potrditev, da se je treba natančno posvetiti scenarijem in da to lahko izvedemo samo v Igranem programu v skupini dramaturgov in urednikov. To je bistvena prednost pred razpisnimi projekti in tako smo se namenili delati v prihodnje,“ pove Živa Emeršič
Prihaja serija Leninov park!
Spodbudne statistike vsekakor odpirajo ogromne potencialne za naprej. Seveda nas je ob tem zanimalo, ali se morda že pripravlja serija po knjigi Leninov park, uspešnici Tadeja Goloba, ki je sledila knjigi Jezero. Odgovor je točno to, kar smo upali, da bomo slišali: “Adaptacijo romana Leninov park že pripravljamo, zbiramo skupino scenaristov, ki se bodo spoprijeli s tem delom. Ker gre za poletno zgodbo, ki poleg kriminalnih prinaša tudi romantične zaplete, morda lahko pričakujemo, da se bo občasno razvedril tudi mrki Taras Birsa,” šaljivo namigne Živa Emeršič, ki nas obenem popravi, da Jezero ni bil visoko produkcijski projekt, saj se končna cena 300 minut trajajoče serije lahko primerja s proračuni domačih igranih filmov. Za ceno enega filma smo torej dobili 6 delov nadvse všečne serije – dober posel, bi rekli.
Tonska lekcija
V bistvu edini pomislek, ki so ga gledalci poudarili ob ogledu serije, je bil ton, kar je oteževalo slušno razumevanje nekaterih dialogov, predvsem pa Sebastjana Cavazze v glavni vlogi inšpektorja Tarasa Birse. Taras namreč ni najbolj radoživ lik, svojo specifično osebnost pa kaže tudi s kramljanjem v bolj nizkih tonih. Zato je bilo treba včasih malce bolj zašiliti z ušesi, če smo hoteli ujeti čisto vsako besedo. Odzivi gledalcev na tonske težave pa niso bili preslišani. Na Televiziji Slovenija so se hitro odzvali in tako za 4., 5. in 6. epizodo naredili nov zvočni miks in s tem izboljšali izkušnje gledalcev.
Kaj je v bistvu sploh povzročilo to težavo? Živa Emeršič razloži: “Težava je bila splet več dejavnikov. Nizki toni so pri predvajanju na televizijah lahko vzrok za slabšo razumljivost oziroma slišnost govora. Dodatno moteči so lahko posebni efekti, glasbena podlaga, atmosferski šumi, vse tisto, kar pri kriminalki ustvarja napetost in celostno podobo, to sta slika in zvok skupaj.”
Dodaja, da na projekciji prvih dveh delov serije, ki je bila v kino dvoranah v Sarajevu in tudi v Cankarjevem domu v sklopu festivala Liffe, slabosti tona niso bile zaznane, kar pomeni, da svoje naredi tudi prehod na domača televizijska ozvočenja. “Imamo pa tudi zelo posebnega glavnega junaka, introvertiranega in mračnega kriminalista Tarasa Birso, ki govori z izjemno nizkim glasom,” še z nasmehom doda Živa Emeršič.
Kaj bomo gledali, medtem ko čakamo na Leninov park?
Televizija Slovenija ne bo dolgo počivala na lovorikah uspešnega Jezera. Domača produkcija se vrti na visokih obratih in tako bomo kmalu lahko gledali novo slovensko igrano serijo V imenu ljudstva, ki jo je za Televizijo Slovenija posnel Mangart. V glavnih vlogah bodo nastopili Ajda Smrekar, Ivo Ban, Vesna Jevnikar, Vlado Novak, Brane Završan, Rok Vihar in drugi. Spomladi pa se bo na programu nacionalke znašla še kriminalna serija Primeri inšpektorja Vrenka, ki se dogaja v Mariboru in je posneta po knjižni predlogi Avgusta Demšarja.
