V pričakovanju Amazonove serije o mladem Aragornu, se ogrevamo z ogledi obstoječih zgodb iz Srednjega sveta. Pridružite se nam! Nadenite si čepice iz alufolije, da zaščitite vsebino lobanje pred zarotniškimi vplivi, potem pa dobro premislite, ali se strinjate z naslednjimi fantazijskimi teorijami.
1. Naj bežijo ali letijo, neumneži?
Ena od prvih in najbolj kontroverznih teorij, ki je kar nekaj časa lebdela na spletu, poskuša odgovoriti na zelo logično vprašanje: zakaj ni bratovščina tistega prekletega prstana odnesla do Gore pogube kar na krilih orjaških božanstvenih orlov? Teorija pravi, da so orli v resnici bili esencialni del Gandalfovega načrta. Ko ga te mogočne pernate živali rešijo iz višav Sarumanovega stolpa, se z njimi dogovori, da bodo poleteli še do Mordorja. A preden bratovščina pride do orlov, Gandalf v globinah Morije z demonskim Balrogom junaško omahne v globine.
V poslednjem trenutku pa Gandalf bratovščini navrže tisti vsem znanki klic: Fly, you fools! Kar smo razumeli kot – bežite, tepci! Kaj pa, če je v resnici mislil dobesedno? Da naj letijo. Sami precenite, ali sta Frodo in Sam brez potrebe prehodila pot, ki bi jo sicer lahko odjadrala po nebu.
2. Je Gollum res Smeagol?
V zgodbah nekako predpostavljamo, da sta Gollum in Smeagol ista oseba z razdvojeno osebnostjo. Smeagol je prijazni in bolj 'človeški' ostanek hobita, ki je našel zakleti prstan, medtem ko naj bi bil Gollum prek prstana podkrepljena manifestacija vseh njegovih slabih osebnostnih tendenc – pohlepa, nasilja, nezaupanja, zla in jeze.
Po spletu pa kroži teorija, ki to mišljenje nekoliko postavi na glavo. Kaj pa, če je Gollum v resnici osebnost Prstana, in ne Smeagola? Teorija izhaja iz opazke, da tudi Bilbo in Frodo kažeta prav takšne osebnostne karakteristike, ko po daljšem času prstan začne izkrivljati njuno zavest. Je potemtakem Gollum v resnici … Prstan? Verjetno je med vami kar nekaj ljubiteljev te fantazijske sage, ki ste že od začetka vedeli/mislili/slutili, da je tako, a to najbrž izvira iz dejstva, da ste, podobno kot jaz, gledali celotno filmsko zbirko Hobita in Gospodarja prstanov večkrat, ko bi želeli javno priznati.
3. Je Gollum ubil Frodove starše?
Zgodba o Frodovih starših tragično razkriva, da naj bi umrla v nesreči v rečnem čolnu. Obstaja pa zanimiva teorija, ki pravi, da njuna smrt dejansko ni bila nesreča, ampak da naj bi ju ubil Gollum. Ta zamisel se sicer zdi nekoliko privlečena za lase. Razmišljamo: Gollum naj bi torej popolnoma naključno srečal dva neznana hobita in ju utopil, nakar bi se izkazalo, da sta to Frodova starša?
Bagginsi imajo že tako kar nekaj težav z vodo ...
Se sliši neverjetno? Kovači te specifične zarote jo zagovarjajo s kar nekaj dobrimi argumenti. Vemo, da je Gollum po izgubi prstana manično iskal Bilba Bagginsa, Frodovega mrzlega bratranca. Gollum je vedel, da pretkani hobit živi na Šajerskem. Poznal je njegov … vonj. Če bi torej razjarjeni odvisnik, ki je pripravljen brez pomisleka ubijati za svoj dragoceni prstan, srečal kateregakoli hobita, ki smrdi kot Baggins, je veliko možnosti, da bi ga nemudoma napadel. In recimo, da je res naletel na Frodova starša. Prstana pri njiju seveda ni našel, zato se je v svoji lakomni gonji odpravil dlje na jug, kjer pa so ga potem ujeli orki.
4. Gimlijevo kraljevsko darilo
Tole je bolj skrita zgodbica kot zarotniška teorija. Razkriva skrivnost darila, ki ga je od vilinske vladarice Galadriel po obisku v Rivendellu prejel Gimli. Trmasti škrat, kot vsi njegovi bradati sorodniki, pred obiskom vilinskega mesta ni imel najboljšega mnenja o vilincih, še manj pa je bil navdušen nad vladarico gozdov Lothlorien, ki jo je označil kar za 'coprnico'. Potem pa jo je spoznal, v vsem njenem siju, modrosti in nepopisni lepoti – in se vanjo do ušes zaljubil. Ko je ob odhodu iz Rivendella prelestna Galadriel članom bratovščine delila darila, je imel Gilmi nenavadno željo - le en njen zlati las. Dala mu je tri.
Ko to zgodbo pove Legolasu, se ta hudomušno nasmehne, saj postavni vilinec dobro ve, kaj ti trije lasje v resnici pomenijo. Namreč, Gimli ni bil prvi, ki je Galadriel zaprosil za njen las. Pred tisočimi leti je vilinski lord Feanor pristopil h Galadriel z enako prošnjo. Trikrat jo je prosil in vedno ga je zavrnila. Feanor je namreč želel iz njenih las ustvarjati magične dragulje – silmarilije. Ko je Galadriel Gimliju podarila kar tri svoje zlate pramene, mu je torej poklonila darilo, ki si ga niti vilinski lord ni zaslužil. To darilo pozneje predstavlja simbol miru med škrati in vilinci – mir, ki ga zgodovina pred tem komajda pomni. Gimli podarjene pramene obda z neuničljivim kristalom in jih tako ovekoveči za vse prihodnje generacije.
Naslovna fotografija: Profimedia